SODR@INA
^len 1
^len 2 Carinska postapka
^len 3 Definicii
^len 4 Carinsko podra~je
^len 5 Carinski pograni~en pojas
^len 6 Primena na zakonot
^len 7 Carinska stoka
^len 8 Primena na me|unarodni dogovori
II. DELOKRUG, NA^IN NA RABOTA I ORGANIZACIJA NA ORGANOT NA UPRAVATA
^len
9 Carinska uprava
^len 10 Nadle`nosti na Carinskata uprava
^len 11 Prava i obvrski na carinskite slu`benici
^len 12 Komunicirawe na Carinskata uprava so stranski organi
^len 13 Slu`bena obleka i legitimacija
^len 14 Koristewe na ogneno oru`je
^len 15 Primena na Zakonot za op{tata upravna postapka
^len
16 Barawe informacii
^len 17 Uverenie za rasporeduvawe na stoka spored Carinskata
tarifa
^len
17a Nadomestoci za carinski uslugi
^len 18 Pravo na zastapuvawe
^len 19 Doverlivost na podatoci
^len 20 Obvrska za podnesuvawe na dokumenti
^len 21 ^uvawe dokument
^len 22 Kontrola od strana na carinskiot organ
^len 23 Stoka koja podle`i na visoki carini, akcizi, danoci
ili zabraneta stoka
1.
Carinski stapki i rasporeduvawe na stoka spored Carinskata tarifa
^len
24 Carinska tarifa
^len 24a Carinski kontigent
2.
Nepreferincijalno poteklo na stokata
^len
25 Osnovno pravilo za poteklo na stokata
^len 26 Vo celost dobiena ili proizvedena stoka
^len 27 Stoka prerabotena vo dovolna mera
3.
Preferincijalno poteklo na stokata
^len
27a Pravilo na poteklo
4.
Carinska vrednost
^len
28 Poim i utvrduvawe na carinskata vrednost
^len 29 Primena na pravilata za identi~na i za sli~na stoka
^len 30 Drugi pravila za utvrduvawe na carinskata vrednost
^len 31 Ograni~uvawa pri utvrduvawe na carinskata vrednost
^len 32 Tro{oci {to se presmetuvaat vo carinskata vrednost
^len 33 Prifa}awe na doplati i posebni pla}awa
^len 34 Presmetuvawe na vkupnite tro{oci vo carinskata
vrednost na pove}e vidovi stoka
^len 35 Prifa}awe na fakturana vrednost
^len 36 Finansiski tro{oci
^len 37 Prifa}awe na popust i namaluvawe na cenite
^len 38 Carinska vrednost na besplatna i o{tetena stoka
^len 39 Posebni pravila i pobliski propisi za vrednosta
1. Vnesuvawe
na stokata na carinsko podra~je
^len
40 Carinski grani~ni premini
^len 41 (bri{en)
^len 42 Carinski nadzor
^len 42a Presmetuvawe na vnesena stoka
^len 43 Posebnosti na carinskiot nadzor vo vrska so vidot na
transportot
2.
Stavawe stoka na uvid na carinskiot organ
^len
44 Stavawe na stoka na uvid i
odgovorni lica
^len 45 Prethoden pregled
3.
Elementarna deklaracija
^len
46 Podnesuvawe elementarna deklaracija
^len 47 Sodr`ina na elementarna deklaracija
^len 48 Potvrduvawe so stoki staveni na uvid
^len 49 (bri{ewe)
^len 50 Rokovi za podnesuvawe barawe za carinski dozvolena
upotreba na stoka
4.
Privremeno ~uvawe na stoka
^len
51 Privremeno ~uvawe na stoka stavene na uvid
^len 52 Postapka so privremeno ~uvana stoka
^len 53 Postapuvawe na carinskite organi vo slu~aj na
nepo~ituvawe na rokovite od ~lenot 50 na ovoj zakon
5.
Drugi odredbi
^len 54 Stoka koja prethodno se nao|ala vo tranzit
^len 55 Uni{tuvawe na stokata stavena na uvid
^len 56 Nezakonsko vnesuvawe na carinska stoka
V. CARINSKI DOZVOLENA UPOTREBA ILI KORISTEWE NA STOKATA
1.
Op{t del
^len
57 Koristewe i izzemawe od koristewe na stoka
2.
Carinski postapki
2.1.
Stavawe na stoka vo carinska postapka
^len
58 Obvrska za podnesuvawe na carinska deklaracija
^len 59 Forma na carinskata deklaracija
^len 60 Carinski deklarant
2.1. 1. Carinska
deklaracija vo pismena forma
2.1. 1.a Voobi~aena
postapka
^len
61 Popolnuvawe na carinskata deklaracija
^len 62 Priem na carinskata deklaracija
^len 63 Dopolnuvawe i izmenuvawe na podatocite vo carinskata
deklaracija
^len 64 Povlekuvawe na carinskata deklaracija
^len 65 Proverka na carinskata deklaracija
^len 66 Pregled na stokata i drugi carinski merki za proverka
na carinskata deklaracija
^len 67 Delumen pregled na stokata
^len 68 Merki za dopolnitelno utvrduvawe na istovetnosta na
stokata
^len 69 Pu{tawe na stokata
^len 70 Posebni merki na carinskiot organ
^len 71 Proda`ba ili besplatno otstapuvawe na odzemenata
stoka 2.1.2. Poedine~na postapka
^len 71a Postapuvawe na drugi dr`avni organi carinskata stoka
2.1.1.b
Poednostavena postapka
^len
72 Poednostavena postapka vo vrska so carinskata deklaracija
^len 72a Upotreba na drugi vidovi deklaracii
^len 73 (bri{en)
2.1.3.
Dopolnitelna proverka
^len
74 Dopolnitelna proverka na carinskata deklaracija
2.2
Pu{tawe na stokata vo sloboden promet
^len
75 Pu{tawe na stokata vo sloboden promet
^len 76 Zaedni~ka carinska srapka
^len 76a Edinstvena carinska stapka
^len 77 Traewe na carinskiot nadzor
2.3
Carinski postapki so ekonomski efekt
2.3.1
Zaedni~ki odredbi
^len 78 Vidovi na carinski postapki so ekonomski efekt
^len 79 Op{ti uslovi za odobruvawe na carinska postapka so
ekonomski efekt
^len 80 Obvrski na imatelot na pravoto i nivno prenesuvawe na
drugo lice
^len 81 Zavr{uvawe na postapkata so ekonomski efekt
^len 82 Pobliski kriteriumi
2.3.2.
Carinsko skladirawe
^len
83 Definicija
^len 84 Stoka koja se skladira vo carinski sklad
^len 85 Vidovi carinski skladovi
^len 86 Dr`atel i depozitor
^len 87 Garancija
^len 88 Posebni dozvoli za rabotewe na carinski sklad
^len 89 Vodewe evidencija
^len 90 Rokovi
^len 91 Postapuvawe so stokata vo carinski sklad
^len 92 Otstapuvawe i premestuvawe na stokata od carinski
sklad
^len 93 Carinska vrednost na skladirana stoka
^len 94 Tro{oci za skladirawe
^len 95 Brodski i vozduhoplovni zalihi
^len 96 Slobodni carinski prodavnici
2.3.3.
Uvoz na stoka zaradi proizvodstvo nameneto za izvoz
^len
97 Poim na postapka za uvoz zaradi izvoz
^len 98 (bri{en)
^len 99 Upotreba na istovetna (identi~na) stoka
^len 100 Odobrenie za uvoz zaradi izvoz
^len 101 Rok
^len 102 Evidencija na normativite za upotreba na stoka
^len 103 Pu{tawe na stokata vo sloboden promet
^len 104 Na~in za opredeluvawe na carinski dolg
^len 105 Privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe na
stoki koi se vo postrapka na uvoz zaradi izvoz
^len 106 Osiguruvawe na eventualniot carinski dolg
^len 107 Sistem za vra}awe na carina
2.3.4.
Prerabotka pod carinski nadzor
^len 108 Postapka za prerabotka pod carinski nadzor
^len 109 Odobrenie
^len 110 Primena na drugi odredbi od ovoj zakon
^len 111 Opredeluvawe na carinski dolg
^len 112 Primena na preferencijalni carinski stapki
2.3.5.
Privremen uvoz
^len
113 Poim
^len 114 Odobrenie
^len 115 Rok
^len 116 Celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina
^len 117 Presmetuvawe na delumnoto osloboduvawe od pla}awe
carina
^len 118 Presmetuvawe na carinski dolg
2.3.6.
Privremen izvoz zaradi oblagoroduvawe
^len
119 Poim
^len 120 Ograni~uvawa
^len 121 Imatel na pravoto
^len 122 Rok
^len 123 Uslovi za odobruvawe na celosno ili delumno
osloboduvawe od pla}awe carina
^len 124 Primena na preferencijalni carinski stapki
^len 125 Sistem na zamena
^len 126 Carinski dolg kaj prethoden uvoz na proizvodi za
zamena
^len 127 Primena na drugite odredbi od ovoj zakon
2.4.
Carinska postapka pri izvoz na stoka
^len
128 Poim
2.5.
Tranzitna carinska postapka
2.5.1.
Tranzitna postapka
^len
129 Poim
^len 130 Po~etok i zavr{uvawe na tranzitna postapka
^len 131 Merki na carinski nadzor
^len 132 Obezbeduvawe na carinski dolg
^len 133 Obvrska na carinskiot obvrznik
2.5.2.
Prevoz na doma{na stoka od eden vo drug del na Republika Makedonija niz
stransko carinsko podra~je
^len
134 Poim
3.
Drugi vidovi na carinska upotreba, odnosno koristewe na stokata
^len 135 - 149
(bri{eni)
3.1.
Carinska zona
^len
150 Poim na carinska zona
^len 151 Osnovawe na carinskata zona
^len 152 Osnova~ na carinska zona
^len 153 Soglasnost za osnovawe na carinska zona
^len 154 Uslovi za otpo~nuvawe so rabota na carinska zona
^len 155 Raboti {to se vr{at vo carinska zona
^len 156 Korisnici na carinskata zona
^len 157 Stavawe na stoka na uvid
^len 158 Sproveduvawe na carinska kontrola
^len 159 Evidencija za stokata vo carinskata zona
^len 160 Proverka na stokata
^len 161 Pravila na rabota
3.2.
Povtoren izvoz, uni{tuvawe ili otstapuvawe na stokata na carinskiot organ
^len
162 Poim i uslovi
^len 163 Postapuvawe so stoka ~ie uvoz e zabraneto
VI. PRESMETUVAWE
I OPREDELUVAWE NA CARINATA
1.
Op{t del
^len
164 Op{ti pravila za carinskiot dolg
^len 165 Carinski dolg pri nezakonsko vnesuvawe na stoka
^len 166 Carinski dolg pri nezakonsko otstranuvawe na stokata
od carinski nadzor
^len 167 Carinski dolg zaradi neispolnuvawe na obvrski
^len 168 Carinski dolg zaradi nepravilna upotreba ili
koristewe na stokata vo slovodnite zoni
^len 169 Koga ne nastanuva carinski dolg
^len 170 Obrska za pla}awe izvozni dava~ki
^len 171 Na~in na opredeluvawe na visinata na carinski dolg
^len 172 Obezbeduvawe na pla}awe na carinski dolg
^len 173 Presmetka i pla}awe na carinski dolg
^len 174 Odlo`eno pla}awe na carinski dolg
^len 175 Dopolnitelna presmetka na carinski dolg
^len 176 Prisilna naplata
^len 177 Gasewe na obvrskata za pla}awe na carinski dolg
^len 178 Zastaruvawe na pravoto na naplata na carinski dolg
2.
Vra}awe na pove}e uplatenata carina i prostuvawe na carinski dolg
^len
179 Vra}awe ili osloboduvawe od carinski dolg
3. Osloboduvawe od pla}awe na carina
^len 180 Osloboduvawe na stranski lica
^len 181 Osloboduvawe na fizi~ki lica
^len 182 Osloboduvawe na pravni lica
^len 183 Osloboduvawe na stoka
^len 184 Osloboduvawe na dr`avni institucii
^len 185 (bri{an)
^len 186 Detalni odredbi
^len 187 Zabrana na raspolagawe
3.
Povtoren uvoz na stoka (vratena stoka)
^len
188 Poim, rokovi i uslugi
^len
189 Nadzoren organ za sproveduvawe na zakonot
VIII. POVREDI NA CARINSKIOT ZAKON
1. Op{ti odredbi
^len 190 Definicija na povredi na Carinskiot zakon
^len 191 Zagrozuvawe na carinski slu`benik
^len 192 Merki na bezbednost
^len 193 Postapka na carinskiot organ po prekr{ok
^len 194 Garancija za tajnost za dobieni informacii
^len 195 Nadomest za dobiena informacija
^len 196 Priznavawe na prekr{okot
^len 197 Odgovornost za prekr{ok izvr{en od carinski
slu`benici
^len 198 Postapka so stoki koi se predmet na prekr{ok
^len 199 Sproveduvawe na sudska odluka
^len 200 Kontrolirani isporaki
^len 201 Relativno i apsolutno zastaruvawe
^len 202 (bri{an)
^len 203 Naplata na mandatna kazni vedna{ po storeniot
prekr{ok (transakciono poremetuvawe)
2.
Kazneni odredbi
^len
204 Carinski prekr{ok
^len 205 Carinski prekr{ok
^len 206 Carinski prekr{ok za fizi~ki lica
^len 207 Odgovornost na nedobronamerniot poseduva~ - imatel
na predmeti so koi e napraven prekr{ok
^len 208 Zadol`itelno odzemawe predmeti so koi e napraven
prekr{ok
^len 209 Odzemawe na prevozni i prenosni sredstva
^len 210 Odzemawe na stoka i na prevozni, odnosno prenosni
sredstva koi ne se sopstvenost na storitelot na prekr{okot
^len 211 (bri{en)
^len
212 Va`nost na potvrdite i merkite za carinsko osloboduvawe
^len 213 Prodol`uvawe na raboteweto na postojnite skladovi i
magacini
^len 214 Rabotewe na carinskite zoni
^len 215 Zavr{uvawe na upravnite postapki
^len 216 Presmetuvawe na carinskiot dolg kaj privremeniot
uvoz
^len 217 Rok za podgotvuvawe na podzakonskite propisi
^len 218 (bri{en)
^len 219 Prodol`uvawe so rabotata na carinskata uprava
^len 220 Prestanuvawe na va`nosta na propisite
^len 221
^len 1
So
ovoj zakon se ureduvaat carinskata postapka, pravata i obvrskite na u~esnicite vo
carinskata postapka, kako i delokrugot, na~inot na rabota i organizacijata na
organot na upravata nadle`en za rabotite od oblasta na carinite.
^len 2
Carinska postapka
Carinska
postapka, vo smisla na ovoj zakon, e: deklarirawe na stoka zaradi pu{tawe vo
sloboden promet, skladirawe, privremen uvoz i izvoz, tranzit, uvoz i izvoz,
utvrduvawe na carinski dolg, naplata, vra}awe i osloboduvawe od pla}awe carina,
pri {to u~esnicite vo postapkata steknuvaat prava i podle`at na obvrski vo
vrska so stokata.
^len 3
Poimite
upotrebeni vo ovoj zakon go imaat slednovo zna~ewe:
1.
"Lice" e:
‑
fizi~ko lice i
‑
pravno lice.
2.
"Carinski organ" e Carinska uprava, carinarnica, carinska ispostava,
otsek i referat.
3.
"Carinski dolg" e obvrska na liceto da go plati iznosot na uvozni
dava~ki (carinski dolg pri uvozot) ili izvozni dava~ki (carinski dolg pri
izvozot).
4.
"Uvozni dava~ki", se:
-
carina i drugi
dava~ki so ednakov efekt koi se naplatuvaat pri uvoz na stoka i
-
posebni dava~ki koi
se pla}aat pri uvoz na zemjodelski i prehrambeni proizvodi soglasno so zakon.
5."
Izvozni dava~ki se:
-
carina idrugi
dava~ki so ednakov efekt koi se naplatuvaat pri izviz na stoka I
-
posebni dava~ki koi
se pla}aat pri izvoz na zemjodelski i prehrambeni proizvodi soglasno so zakon.
6.
"Carinski dol`nik" e lice odgovorno za pla}awe na carinskiot dolg.
7.
"Carinski nadzor" se merki na carinskite organi so koi se spre~uva
nelegalna postapka so carinskata stoka i se {titi nivnata istovetnost, se
dodeka stokata ne se pu{ti vo sloboden promet, koga e potrebno sproveduvawe i
na drugi odredbi vrz stokata koja e predmet na carinski nadzor.
8.
"Carinska kontrola" se odredeni postapki prezemeni od carinskite
organi kako {to se: pregled i pretres na stokata, prevozni i prenosni sredstva,
proverka na postoeweto, verodostojnosta i to~nosta na dokumentite,
verodostojnosta i to~nosta na delovnite knigi i druga evidencija, pregled na
li~niot baga` i druga stoka {to patnicite ja nosat so sebe, pretres na tie lica
i sproveduvawe na slu`beni istragi i drugi sli~ni aktivnosti so cel
obezbeduvawe na nadzorot na stokata soglasno so carinskata i druga relevantna
regulativa.
9.
"Carinska dozvolena upotreba ili koristewe na stokata" e:
‑
stavawe stoka vo carinska postapka;
‑
vnesuvawe na stoka vo slobodna ekonomska zona ili vo zarinska zona
‑
povtoren izvoz na stokata od carinskoto podra~je
‑
uni{tuvawe na stokata pod carinski nadzor i
‑
predavawe na stokata na slobodno raspolagawe na carinskite organi.
10.
"Carinska deklaracija" e isprava so koja liceto nazna~uva i iska`uva,
vo propi{ana forma i na~in, `elba za stavawe na stoka vo odredena carinska
postapka.
11.
"Carinski deklarant" e lice koe podnesuva carinska deklaracija vo
svoe ime ili liceto vo ~ie ime se podnesuva carinska deklaracija.
12.
"Stavawe na uvid" e izvestuvawe na carinskiot organ vo propi{ana
postapka za pristigawe na stokata vo carinskata ispostava ili na bilo koe drugo
mesto odredeno i odobreno od carinskite organi.
13.
"Pu{tawe na stoka " e dejstvo so koe carinskiot organ dozvoluva
koristewe na stokata spored baranata carinska postapka.
14.
"Carinski obvrznik" e lice za ~ija smetka se podnesuva carinska
deklaracija ili lice na koe se preneseni pravata i obvrskite od strana na
carinskiot obvrznik vo pogled na vodewe na carinskata postapka.
15.
"Imatel na pravoto" e lice koe dobilo odredeno odobrenie.
16.
"Proizvodni operacii (oblagoroduvawe)" se:
‑
obrabotka na stoka, vklu~uvaj}i ja monta`ata, sostavuvaweto ili dodavawe na
stokata na druga stoka;
‑
prerabotka na stoka;
‑
popravka na stoka vklu~uvaj}i ja i monta`ata, obnovuvaweto i osposobuvaweto na
stokata i
‑
koristewe na opredelena stoka koja ne e vgradena vo dobienata stoka no
ovozmo`uva proizvodstvo na taa stoka koja celosno ili delumno se iskoristuva vo
toj proizvoden proces.
17.
"Dobieni proizvodi" se site proizvodi koi se rezultat na proizvodnite
operacii od to~ka 16 na ovoj ~len.
18.
"Istovetna (identi~na) ili stoka so ista vrednost" e doma{en proizvod
koj se koristi namesto uvezenata stoka za proizvodstvo na dobienite proizvodi.
19.
"Normativ" e koli~ina ili procent na proizvodi proizvedeni od
opredelena koli~ina na uvezena stoka.
20.
Izrazot "krium~arewe" e izbegnuvawe na carinska kontrola pri
vnesuvawe i iznesuvawe na stokata vo smisla na ~len 278 od Krivi~niot zakonik,
odnosno uvezuvawe i izvezuvawe stoka nadvor od odobreni carinski to~ki i
nepridr`uvawe na propisite koi se odnesuvaat na poseduvawe ili transport na
stoka niz teritorijata na Republika Makedonija; povreda na odredbite na
~lenovite 5, 23 i 56 od ovoj zakon; koristewe pri preminuvawe na grani~nata
linija na vozila, vozduhoplovi ili plovni objekti so skrieni delovi vo koi mo`e
da se skladira stoka bez ogled dali takva stoka }e se otkrie, kako i koristewe
na vozila, vozduhoplovi ili plovni objekti opremeni da prenesuvaat stoka preku
grani~nata linija bez ekipa` so dale~insko upravuvawe.
^len 4
Carinskoto podra~je na Republika
Makedonija (vo natamo{niot tekst: carinsko podra~je) ja opfa}a teritorijata,
teritorijalnite vodi i vozdu{niot prostor nad teritorijata na Republika
Makedonija, dr`avnata granica, a po me|unarodni dogovori mo`e da se protega i
na delovi od teritorijata na drugi dr`avi. Carinskoto podra~je e obele`eno so
carinska linija koja e identi~na so dr`avnata granica.
^len 5
(1)
Carinski pograni~en pojas na kopno e del od carinskoto podra~je na Republika
Makedonija, vo {irina od 15 km od carinskata linija vo dlabo~inata na teritorijata
na Republika Makedonija. Carinski pograni~en pojas na grani~nite ezera e del od
carinskoto podra~je na Republika Makedonija koj vo {irina ja opfa}a carinskata
linija na ezeroto i do 5 km na kopnoto od bregot na ezeroto. Koga pograni~niot
pojas se protega na del od mesnosti, toga{ celata mesnost se smeta kako da e
vnatre vo pojasot.
(2)
Carinski pograni~en pojas mo`e isto taka da se utvrdi okolu me|unarodni
aerodromi ili delovi od dr`avnata teritorija koi se smetaat za stranska
teritorija.
(3)
Vladata na Republika Makedonija poblisku gi opredeluva granicite na carinskiot
pograni~en pojas.
(4)
Carinskite slu`benici se ovlasteni da go kontroliraat identitetot na licata i
da proveruvaat stoka i prevozni sredstva, koi vleguvaat, izleguvaat, ili cirkuliraat
niz carinskiot pograni~en pojas.
(5)
Za stokata zateknata vo carinskiot pograni~en pojas mora da se poseduva
dokument za legalno vnesuvawe vo carinskoto podra~je na Republika Makedonija i
platen carinski dolg.
(6)
Carinskite organi mo`at da gi kontroliraat licata koi vleguvaat, izleguvaat ili
se dvi`at niz carinskiot pograni~en pojas, da gi zadr`at vo soglasnost so
zakon onie bez soodvetni dokumenti i
dozvoli potrebni za vlez vo teritorijata na RM i da gi zadr`at vo soglasnost so
zakon pod carinski nadzor stokite za koi ne mo`e vedna{ da se prezentira dokaz
za legalen uzov i pla}awe na carini i danoci. Takvite stoki }e se smetaat kako
krium~areni. Prevoznite sredstva koi se koristeni za transport na takvite stoki
isto taka mo`e da se zadr`at vo soglasnost so zakon.
(7)
Carinskite slu`benici koi neprekinato sledele lica koi minuvaj}i ja granicata
izbegnale carinska kontrola, se ovlasteni da vleguvaat i pretresuvaat objekti
vo koi e zabele`ano deka prestojuvale tie lica, a stanbeni prostorii so sudski nalog.
^len 6
Ovoj
zakon se primenuva na celoto carinsko podra~je na Republika Makedonija, dokolku
so poseben zakon i me|unarodna spogodba poinaku ne e opredeleno.
^len 7
(1)
Carinska stoka, vo smisla na ovoj zakon, e:
‑
sekoj predmet koj se uvezuva vo carinskoto podra~je, a ne e pu{ten vo sloboden
promet i
‑
sekoj predmet za koj se podnesuva carinska deklaracija za izvoz od carinskoto
podra~je.
(2)
Carinska stoka, vo smisla na ovoj zakon, ne e:
‑
javna isprava;
‑
pratka so pi{an (pe~aten) materijal, koja ne sodr`i carinska stoka i druga
po{tenska pratka koja sodr`i knigi;
‑
trgovska korespondencija, delovni knigi, stokovna, pravna i finansiska
dokumentacija, koi se odnesuvaat na stokata i
‑
efektivna valuta, ~ekovi, menici, akcii i drugi hartii od vrednost koi se
koristat kako sredstva za pla}awe.
^len 8
Odredbite
od ovoj zakon ne se primenuvaat na pla}aweto na carinite za uvezenata stoka ili
sproveduvawe na carinskite postapki, dokolku pla}aweto na carinata ili
sproveduvaweto na carinskata postapka e poinaku regulirano so me|unaroden
dogovor {to Republika Makedonija go ratifikuvala ili mu pristapila.
II. DELOKRUG, NA^IN NA RABOTA I
ORGANIZACIJA NA ORGANOT NA UPRAVATA
^len 9
(1)
Organot nadle`en za rabotite od oblasta na carinite e Carinskata uprava kako
organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii.
(2)
Carinskata uprava ima svojstvo na pravno lice. Rabotite i zada~ite na
Carinskata uprava se izvr{uvaat preku carinarnicite kako nejzini organizacioni
edinici.
(3)
So rabotata na Carinskata uprava rakovodi direktor .
(4)
Direktorot na Carinskata uprava go imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija.
(5)
Vladata na Republika Makedonija go imenuva i razre{uva i zamenikot na
direktorot na Carinskata uprava.
(6)
Poradi vidot, prirodata i slo`enosta na rabotite i zada~ite {to se izvr{uvaat
od rabotnicite so posebni dol`nosti i ovlastuvawa, kako i poradi te`inata na
rabotite i posebnite uslovi pod koi tie se izvr{uvaat, iznosot na sredstvata
nameneti za plata za izvr{uvawe na tie raboti i zada~i se zgolemuva do 30%.
(7)
Priemot i rasporeduvaweto na carinskite slu`benici go vr{i direktorot na
Carinskata uprava, vo soglasnost so zakon.
^len 10
(1)
Carinskata uprava e nadle`na za vr{ewe na kontrola vrz stokata, licata i
vozilata koga vleguvaat, tranzitiraat ili ja napu{taat teritorijata na Republika
Makedonija, vo delot na aktivnostite navedeni vo stav 2 na ovoj ~len.
(2)
Carinskata uprava e nadle`na i za:
‑
presmetka i naplata na uvozni ili izvozni dava~ki, danoci, akzizi i drugi
dava~ki utvrdeni so zakon.
‑
vodewe na upravna postapka po carinski predmeti;
- vr{ewe kontrola na vnesuvawe vo Republika Makedoniija i iznesuvawe od Republika Makedoniija na efektivni doma{ni i stranski pari, ~ekovi, hartii od vrednost i monetarno zlato vo patni~kiot, po{tenskiot i stokovniot promet.
‑
poveduvawe postapka po prekr{oci utvrdeni so ovoj i drug zakon vo vr{ewe na
rabotite od oblasta na carinskata postapka;
‑
spre~uvawe na prekr{oci vo carinskata postapka i spre~uvawe i otkrivawe na
devizni prekr{oci, vo vrska so deviznata kontrola spored alineja 3 od ovoj
stav;
‑
naplata na mandatni kazni po prekr{oci utvrdeni so ovoj zakon;
‑
istra`uvawe, spre~uvawe i otkrivawe na carinski prekr{oci i poveduvawe na
postapka po istite pred nadle`en sud;
‑
podgotvuvawe na normativni akti od oblasta na carinskoto rabotewe;
‑
primena na propisite od oblasta na nadvore{no‑trgovskoto rabotewe;
‑
obezbeduvawe podatoci za izvoz i uvoz za realizacija na statisti~ki
istra`uvawa;
‑
organizirawe na carinskiot i informacioniot sistem na na~in {to ovozmo`uva
razmena, sledewe i standardizirawe na podatoci so dr`avni institucii vo i
nadvor od zemjata i
‑
drugi raboti utvrdeni so zakon.
^len 11
(1)
Carinskite slu`benici nosat slu`bena obleka dodeka proveruvaat lica, prevozni
sredstva ili stoka na slu`beni rabotni mesta. Vo site drugi slu~ai, dokolku e
potrebno za otkrivawe ili spre~uvawe prekr{oci, carinskite slu`benici mo`at da
rabotat i vo civilna obleka.
(2)
Carinskite slu`benici se ovlasteni da zapiraat kontroliraat i pretresuvaat lica
i nivni prevozni sredstva na celata teritorija na Republika Makedonija, a
na~inot i postapkata za vr{ewe na kontrola i pretres se ureduva so akt na
Vladata na Republika Makedonija.
(3)
Sekoj carinski slu`benik e dol`en, ako toa se bara od nego, da se identifikuva
so slu`bena legitimacija.
(4)
Carinskite slu`benici koi neposredno rabotat na operativni zada~i ili rabotat
na me|unaroden premin imaat pravo na nosewe i upotreba na ogneno oru`je, pod
uslovi opredeleni so zakon.
(5)
Carinskite slu`benici imaat pristap do me|unarodni prostorii nameneti za
sortirawe vo po{tite i kompaniite za brz kurirski prenos za nao|awe na stoka i
za primena vrz niv na stapki za naplata na carini i drugi dava~ki i tro{oci vo
carinskata postapka {to se primenuva. Slu`benicite na po{tite mora da im gi
prijavat na carinskiot organ site pratki koi podle`at na primena na ovoj zakon
ili drug zakon. Doverlivosta na po{tata ne smee da bide naru{ena pod nikakvi
okolnosti.
(6)
Carinskite slu`benici imaat pristap vo `elezni~ki stanici, platformi, vagoni,
ran`irni stanici i drugi delovi koi se pod nadle`nost na `eleznicata,
aerodromskite zgradi i poliwata, so cel za primena na ovoj zakon.
(7)
Dokolku postoi osnovano somnenie deka edno lice prenesuva opojni sredstva i
druga kriena stoka vo negovoto telo, carinskite slu`benici mo`at toa lice da go
podlo`at na medicinski i drugi ispituvawa so cel da se otkrie opojnoto ili
drugoto skrieno sredstvo, samo so negova prethodna soglasnost. Dokolku liceto
ne se soglasi da bide podlo`eno na medicinski I drugi ispituvawa carinskiot
slu`benik poveduva postapka soglasno so zakon.
(8)
So cel da se otkrijat carinskite prekr{oci utvrdeni spored ovoj zakon, kako i
krium~arenata stoka, carinskite slu`benici mo`at da vr{at pregled vo site
mesta, a vo privaten stan so sudski nalog, kade {to se pretpostavuva deka e
so~uvana stoka ili dokumenti {to se odnesuvaat na ovie prekr{oci, pri {to mo`at
istite da gi zadr`at privremeno.
(9)
Carinskite slu`benici imaat pravo da pobaraat podatoci i dokumenti so koi
raspolagaat drugi dr`avni organi i organizacii.
(10)
Carinskite slu`benici imaat pravo da pobaraat dostavuvawe na dokumenti i
podatoci od u~esnicite vo postapkata, a se odnesuvaat na postapkite na nivnite
slu`bi.
(11)
Carinskite slu`benici imaat pravo na sledewe na storiteli na carinski
prekr{oci, a vo slu~aj na zateknuvawe na izvr{uvawe na prekr{ok imaat pravo na
zadr`uvawe na storitelot na prekr{okot soglasno so uslovite predvideni so
zakon.
(12)
Carinskite slu`benici imaat pravo da vr{at kontrola i na kontrolirani isporaki
na predmeti spored uslovi opredeleni so ovoj ili drug zakon.
(13)
Carinskite slu`benici imaat pravo privremeno da gi odzemaat efektivnite doma{ni
i stranski pari, ~ekovi, monetarno zlato i hartii od vrednost ako nivniot iznos
go nadminuva dozvoleniot maksimum propi{an so Zakonot za devizno rabotewe. Za
privremeno odzemenite predmeti carinskiot slu`benik sostavuva zapisnik vrz
osnova na koj poveduva postapka pred nadle`niot sud.
(14)
Ministerot za finansii go propi{uva na~inot i postapkata za privremenoto
odzemawe na predmetite soglasno so stav 13 od ovoj ~len.
(15)
Carinskite slu`benici imaat pravo da pobaraat pomo{ i za{tita od policiski i
pograni~ni voeni edinici vo postapki koi se odnesuvaat na isleduvawe, kontrola,
suzbivawe na krium~arewe, otkrivawe na carinski prekr{oci i drugi kaznivi dela.
(16)
Carinskite slu`benici, koga rabotat na sredstva za javen prevoz i vo sredstvo
za javen prevoz, imaat pravo na besplaten prevoz so tie sredstva i pravo na
osiguruvawe isto kako i pravoto na osiguruvawe {to go imaat patnicite koi go
pla}aat prevozot so tie sredstva.
^len 12
Carinskata
uprava mo`e pod uslovi predvideni so zakon i me|unarodni dogovori da bara od
nadle`ni organi na stranski dr`avi podatoci i dokumenti, pod uslovi na
reciprocitet.
^len 13
Slu`benata
obleka, oznakite na ~inovi i na~inot na nejzinoto dodeluvawe i koristewe, kako
i formata i sodr`inata na slu`benata legitimacija na carinskite slu`benici i
na~inot na nejzinoto izdavawe gi propi{uva ministerot za finansii.
^len 14
Carinskite
slu`benici mo`at da koristat ogneno oru`je pri vr{eweto na nivnite slu`beni
dol`nosti koga:
‑
se vo situacija na samoodbrana;
‑
ne postoi drug na~in na zapirawe lica koi imaat namera da ja minat granicata i
ne gi po~ituvaat povtorenite naredbi od strana na carinikot da zaprat;
‑
ne postoi drug na~in da se zaprat vozilata, kako i `ivotni, koi imaat namera da
ja minat granicata i po povtorenite naredbi od strana na carinikot da zaprat i
‑
ne mo`at da spre~at namerno o{tetuvawe na objekti ili sredstva na Carinskata
uprava.
^len 15
(1)
Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, carinskiot organ {to ja vodi
carinskata postapka go primenuva Zakonot za op{tata upravna postapka.
(2)
Dokolku carinskiot organ vo carinskata postapka celosno go prifati baraweto,
mo`e da go odobri vo vid na zabele{ka na samoto barawe.
(3)
Protiv re{enieto, {to vo upravna postapka go donesuva carinskiot organ, mo`e da
se izjavi `alba do ministerot za finansii vo rok od osum dena od denot na
dostavuvaweto na re{enieto.
(4)
@albata ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.
^len 16
Sekoe
lice ima pravo da bide informirano vo pogled na primena na carinskata regulativa
od strana na carinskite organi vo vrska so uvozna ili izvozna postapka. Dokolku
informaciite se baraat vo pismena forma, tro{ocite pa|aat na tovar na
podnositelot na baraweto.
^len 17
Uverenie za rasporeduvawe na stoka
spored
Carinskata tarifa
(1)
Carinskata uprava, vrz osnova na pismeno barawe, na u~esnikot vo postapkata,
izdava uverenie za rasporeduvawe na stokata spored Carinskata tarifa. Tro{ocite
za izdadenoto uverenie pa|aat na tovar na baratelot.
(2)
Uverenieto od stavot 1 na ovoj ~len e zadol`itelno za carinskite organi samo vo
pogled na rasporeduvaweto na stokata spored nomenklaturata na Carinskata tarifa
vo carinskata postapka {to ja vodat so imatelot na uverenieto. Uverenieto e
zadol`itelno samo za stoka za koja carinskata postapka zapo~nala po denot na
izdavaweto na uverenieto za rasporeduvawe na stokata spored Carinskata tarifa.
(3)
Imatelot na uverenieto mora da doka`e deka stokata {to ja deklarira odgovara na
stokata opi{ana vo uverenieto.
(4)
Uverenieto od stavot 1 na ovoj ~len va`i edna godina od denot na izdavaweto,
osven ako se utvrdi deka uverenieto e poni{teno zatoa {to se zasnovuva na
neto~ni ili nepotpolni fakti i dokazi (informacii) na podnositelot na baraweto
za izdavawe na uverenieto.
(5)
Uverenieto prestanuva da va`i:
‑
vo slu~aj koga zaradi izmena na propisite ne e ve}e vo soglasnost so va`e~kite
propisi;
‑
vo slu~aj koga ne e ve}e vo soglasnost so carinskata nomenklatura poradi
nejzinite izmeni ili izmenite vo me|unarodnite propisi na koi se zasnovuva
carinskata nomenklatura. Vo toj slu~aj uverenieto prestanuva da va`i naredniot
den po slu`benoto objavuvawe na izmenite i
‑
ako e poni{teno ili ukinato.
(6)
Uverenieto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se koristi samo za opredeluvawe na
visinata na uvoznite ili izvoznite dava~ki, kako i za opredeluvawe na visinata
na izvoznite stimulacii ili drugi vra}awa svrzani so vodeweto na agrarnata
politika.
(7)
Na~inot na izdavawe i upotreba na uverenijata od stavot 1 na ovoj ~len gi
propi{uva ministerot za finansii.
^len 17a
Nadomestoci
za carinski uslugi
Carinskiot organ za napravenite uslugi
vo carinskata postapka }e napla}a nadomestoci ~ija visina e soodvetna na
izvr{enata usluga. Visinata na carinskite nadomestoci vo zavisnost od vidot na
izvr{enata usluga gi propi{uva ministerot za finansii.
^len 18
(1) Sekoe lice mo`e da nazna~I drugo lice
koe }e go zastapuva pred carinskite organi za sproveduvawe na dejstvija i
formalnosti koi proizleguvaat od carinskite propisi.
(2) Zastapuvaweto mo`e da bide:
-
posredno,vo slu~aj koga
liceto koe }e nastapi vo svoe ime,no za smetka na drugo lice i
-
neposredno, vo
slu~aj koga liceto koe zastapuva }e nastapi vo ime i za smetka na drugo lice.
(3)Lizeto koe
zastapuva mora da dostavi polnomo{no. Dokolku liceto koe zastapuva ne dostavi
polnomo{no deka nastapuva vo svoe ime i za tu|a smetka ili vo tu|o ime i za
tu|a smetka, }e se smeta deka dejstvuva vo svoe ime i za svoja smetka.
(4) Lizeto koe
zastapuva mo`e da gi sproveduva dejstvijata i formalnostite {to proizleguvaat
od zarinskite propisi,za koi{to e ovlasteno vo polnomo{noto.Lizeto koe
zastapuva e dol`no da vodi evidenzija i da gi ~uva dokumentite {to gi podnelo
za svoite stranki vo rokovite predvideni vo ~len21od ovoj zakon.
^len 19
Site
podatoci koi se po priroda doverlivi ili se dobieni vrz doverliva osnova se
~uvaat kako slu`bena tajna. Tajnata ne smee da se odava od carinskite organi
bez dozvola na liceto od koe e dobiena. Razmena na takvi podatoci e dozvolena
vo slu~ai utvrdeni so zakon.
^len 20
Za
sproveduvawe na carinskite postapki, sekoe lice koe posredno ili neposredno e
vklu~eno vo rabotite so stokata e dol`no, na carinskite organi, na nivno
barawe, da im gi dade na uvid site potrebni dokumenti i pojasnuvawa i da im
uka`e potrebna pomo{ za obezbeduvawe na dosledna primena na zakonot.
^len 21
^uvawe dokument
Licata
se dol`ni, dokumentite od ~lenot 20 na ovoj zakon, da gi ~uvaat zaradi
sproveduvawe na carinska kontrola, vo rok od pet godini bez ogled na formata vo
koja se nao|aat, a rokot na ~uvawe po~nuva da te~e od krajot na godinata vo
koja:
‑
e podnesena deklaracijata za izvr{eno uvozno, odnosno izvozno carinewe na
stokata, bez isklu~ok na slu~aite navedeni vo alinejata 2 na ovoj stav;
‑
istekol rokot na carinskiot nadzor vo slu~aj na uvoz na stoka koja pri pu{tawe
vo sloboden promet bila oslobodena od pla}awe carina, odnosno za koja
carinskata stapka bila namalena poradi celta za koja bila uvezena;
‑
bila sprovedena nekoja druga carinska postapka vo vrska so stokata i
‑
stokata bila vnesena vo slobodna ekonomska zona i carinska zona ili iznesena od
niv.
^len
22
Carinskiot
organ, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon, gi prezema site merki na kontrola
potrebni zaradi pravilna primena na carinskite propisi.
^len 23
Stoka koja podle`i na visoki carini,
akcizi,
danoci ili zabraneta stoka
Licata
koi nosat ili ~uvaat na teritorijata na Republika Makedonija, stoka koja
podle`i na visoki carini, akcizi, danoci ili stoka zabraneta, spored listata
{to godi{no ja donesuva Vladata na Republika Makedonija, se dol`ni na prvo
barawe od strana na carinskite slu`benici, da dadat verodostoen dokaz deka taa
stoka bila legalno uvezena, proizvedena ili dobiena vo Republika Makedonija.
Stokata za koja ne mo`e da se dade vakov dokaz, }e bide smetana kako
krium~arena stoka.
III. OSNOVI
ZA OPREDELUVAWE NA VISINATA NA UVOZNITE ODNOSNO IZVOZNITE DAVA^KI KAKO I NA DRUGI
MERKI SO STOKATA VO NADVORE[NO‑ TRGOVSKIOT PROMET
1. Carinski stapki i rasporeduvawe na
stoka
spored Carinskata tarifa
^len 24
(1)
Carina se pla}a vo slu~aite opredeleni so ovoj zakon spored stapkite opredeleni
so Carinskata tarifa, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
(3)
Carinskata tarifa e
utvrdena so poseben zakon.
^len 24a
Carinski kontingent
(1)
Vladata
na Republika Makedonija mo`e vo soglasnost so makroekonomskata politika na razvojot
vo tekovnata godina da opredeli carinski kontingent za uvoz na opredeleni stoki
koi ne se proizveduvaat vo Republika Makedonija, ili nivnoto proizvodstvo e vo
obem koj ne gi zadovoluva potrebite, mo`at da se uvezat bez pla}awe carina ili
so pla}awe na carina, po stapka koja e poniska od stapkata opredelena so
Carinskata tarifa.
(2)
Vrz
osnova na aktot od stav 1na ovoj ~len, ministerot za ekonomija go odobruva
uvozot na stoki za koi e propi{an carinski kontingent.
(3)
Stokite
za koi e propi{an carinski kontingent bez pla}awe carina ne se smetaat kako
oslobodeni od pla}awe carina.
2. Nepreferecijalno poteklo na
stokata
^len 25
Osnovno pravilo za poteklo na stokata
(1)
Koga od potekloto na stkata zavisi primenata na carinskata tarifa ili primenata
na drugi merki za regulirawe na specifi~ni oblasti povrzani so trgovijata na
stokata, potekloto se utvrduva soglasno so ovoj zakon (nepreferecijalno
poteklo).
(2)
Kako stoka so poteklo od opredelena dr`ava vo smisla na ovoj zakon se smeta
stokata {to:
‑
vo celost e dobiena ili proizvedena vo taa dr`ava i
‑
vo dovolna mera e prerabotena vo taa dr`ava.
(3)
Vladata na Republika Makedonija gi propi{uva kriteriumite za utvrduvawe i
na~inot za doka`uvawe i poteklo na stokata.
^len 26
Vo
celost dobiena ili proizvedena stoka vo smisla na ~lenot 25 stav 2 alineja 1 od
ovoj zakon, vo taa dr`ava pretstavuvaat:
‑
mineralnite proizvodi iskopani vo taa dr`ava;
‑
rastitelnite proizvodi sobrani vo taa dr`ava;
‑
priplodot na `ivite `ivotni odgledani vo taa dr`ava;
‑
proizvodite dobieni od `ivite `ivotni odgledani vo taa dr`ava;
‑
proizvodite steknati so lov i ribolov vo taa dr`ava;
‑
proizvodite dobieni od morski ribolov i drugi proizvodi proizvedeni od moreto
nadvor od teritorijalnite vodi na taa dr`ava, so brodovi registrirani vo taa
dr`ava i koi plovat pod znameto na taa dr`ava;
‑
stokata dobiena ili proizvedena vo brodovi ‑ fabriki od proizvodite
navedeni vo alinejata 6 na ovoj ~len, dokolku brodovite se registrirani vo taa
dr`ava i plovat pod nejzino zname;
‑
proizvodite zemeni od morskoto dno nadvor od teritorijalnite vodi na taa dr`ava
pod uslov taa dr`ava da ima ekskluzivni prava na iskoristuvawe na morskoto dno
i tloto pod nego;
‑
otpadocite i ostatocite od proizvodi {to proizleguvaat od proizvodni operacii i
iskoristeni proizvodi, dokolku vo taa dr`ava se sobiraat isklu~itelno zaradi
dobivawe na surovini i
‑
druga stoka koja e proizvedena vo taa dr`ava isklu~itelno od stokata navedena
vo alineite od 1 do 9 na ovoj ~len ili od nivni derivati vo bilo koja faza na
proizvodstvo.
^len 27
(1)
Stoka koja e proizvedena vo pove}e od edna dr`ava, vo smisla na ~lenot 25 stav
2 alineja 2 na ovoj zakon, se smeta deka e po poteklo od onaa dr`ava vo koja
bila izvr{ena poslednata su{tinska, ekonomski opravdana obrabotka ili
prerabotka, pri {to e dobien nov proizvod, odnosno koj pretstavuva zna~ajna
faza vo proizvodstvoto na prerabotkata.
(2)
Za posledna su{tinska ekonomski opravdana obrabotka ili prerabotka od stavot 1
na ovoj ~len ne mo`e da se smeta:
‑
pakuvaweto ili prepakuvaweto na stokata, bez ogled na toa kade bila izrabotena
ambala`ata;
‑
podelbata na pogolemi koli~ini na pomali ili spojuvaweto na pomali vo pogolemi
koli~ini;
‑
sortiraweto, klasiraweto i podelbata na stokata so se~ewe;
‑
etiketiraweto i odbele`uvaweto na stokata;
‑
konzerviraweto na stokata za transport ili skladirawe;
‑
grupirawe na stokata i
‑
uvezeniot `iv dobitok zaradi kolewe, zaklan pred istekot na tri meseci od denot
na uvozot.
3. Preferecijalno poteklo na
stokata
^len 27a
Pravila na poteklo
Vo slu~aj na
primena na preferencijalen carinski tretman na stokata, predviden so
me|unarodni spogodbi koi Republika Makedonija gi sklu~ila so odredeni zemji ili
grupi na zemji, pravilata na preferencijalno
poteklo na stoka se navedeni vo samite spogodbi.
4. Carinska vrednost
^len 28
(1)
Carinska vrednost na stokata pretstavuva osnova za primena na Carinskata tarifa
i za presmetka na site drugi obvrski propi{ani so zakon, {to gi vr{i Carinskata
uprava.
(2)
Carinska vrednost na uvezenata stoka e dogovorenata cena (transakciska
vrednost), odnosno vistinski platenata cena ili cenata koja }e se plati za
stoka kupena za uvoz vo Republika Makedonija.
(3)
Pod cena koja pretstavuva carinska vrednost, se podrazbira deka:
‑
se vklu~eni site tro{oci i drugi izdatoci nastanati vo vrska so proda`bata i
isporakata na stokata do mestoto kade {to stokata pristignuva na carinskoto
podra~je;
‑
se isklu~eni site tro{oci i dava~ki, {to se presmetuvaat vo carinskoto
podra~je;
‑ nema ograni~uvawe za kupuva~ite po
odnos na raspolagaweto ili koristeweto na stokata, osven ograni~uvawata
utvrdeni vo propisite, ograni~uvawata {to se odnesuvaat na zabranata za
natamo{na proda`ba vo treti dr`avi ili ograni~uvawata {to su{tinski ne vlijaat
na vrednosta na stokata;
‑
vo dogovorot za kupo‑proda`ba nema uslovi ili obvrski ~ija vrednost ne
mo`e da se utvrdi po odnos na stokata koja se carini;
‑
prodava~ot nema neposredno ili posredno da dobie del od prihodot od natamo{nata
proda`ba ili bilo kakvo drugo raspolagawe ili koristewe od strana na kupuva~ot,
osven od ~lenot 32 na ovoj zakon i
‑
kupuva~ot i prodava~ot ne se zaemno povrzani (upravuva~ki, kapitalno i
rodninski), odnosno dokolku se povrzani deka na dogovorenata cena ne vlijael
trgovskiot, finansiskiot ili bilo koj drug odnos me|u kupuva~ot i prodava~ot.
(4)
Carinskata vrednost na stokata koja se izvezuva e nejzinata vrednost na mestoto
na izlez od carinskoto podra~je na Republika Makedonija na koja se dodavaat
transportnite tro{oci do granicata isklu~uvaj}i gi izvoznite dava~ki i danoci,
kako i uvoznite dava~ki i danoci za koi izvoznikot mo`e da bara vra}awe.
^len 29
Primena na pravilata za identi~na i za
sli~na stoka
(1)
Dokolku carinskata vrednost ne mo`e da se utvrdi vrz osnova na ~lenot 28 stav 2
od ovoj zakon, kako carinska vrednost }e se zeme dogovorenata cena za identi~na
stoka so ednakov kvalitet i ednakvi svojstva, kupeni za uvoz vo Republika
Makedonija i uvezeni vo isto ili pribli`no isto vreme kako i stokata {to se
carini.
(2)
Dokolku carinskata vrednost na stokata {to se uvezuva ne mo`e da se utvrdi vrz
osnova na ~lenot 28 stav 2 od ovoj zakon i stavot 1 na ovoj ~len, kako carinska
vrednost se zema dogovorenata cena za sli~na stoka kupena za uvoz vo Republika
Makedonija i uvezena vo isto ili pribli`no isto vreme kako i stokata {to se
carini.
(3)
Za utvrduvawe na carinskata vrednost vrz osnova na stavovite 1 i 2 od ovoj ~len
se primenuva dogovorenata cena za identi~na ili sli~na stoka prodadena pod
ednakvi kupoproda`ni uslovi (proda`ba na golemo ili na malo) i vo pribli`no
ednakvi koli~ini, kako i stokata {to se carini. Dokolku nema takva proda`ba, se
primenuva dogovorenata cena za identi~na ili sli~na stoka, prodadena vo drug
vid na kupoproda`ba ili vo drugi koli~ini.
(4)
Dokolku ima pove}e dogovoreni ceni za identi~na ili sli~na stoka, za utvrduvawe
na carinskata vrednost na stokata {to se uvezuva se primenuva najniskata
dogovorena cena.
^len 30
(1)
Dokolku carinskata vrednost za uvezenata stoka ne mo`e da se utvrdi vrz osnova
na ~lenovite 28 i 29 od ovoj zakon, istata se utvrduva na sledniov na~in:
1.
Dokolku uvezenata stoka, odnosno identi~na ili sli~na uvezena stoka se prodava
vo Republika Makedonija vo ista sostojba vo koja bila uvezena, carinskata
vrednost za uvezenata stoka se utvrduva vrz osnova na cenata za merna edinica,
spored koja uvezenata odnosno identi~na ili sli~na uvezena stoka im se prodava
vo takva sostojba na lica koi ne se zaemno povrzani so licata od koi stokata e
kupena, vo najgolema vkupna koli~ina vo isto ili pribli`no isto vreme koga se
uvezuva stokata {to se carini, pod uslov taa cena da se namali za iznosot na:
‑
voobi~aenite provizii, tro{ocite vo prometot i druga dobivka vo vrska so
proda`bata na identi~na ili sli~na stoka, uvezena vo Republika Makedonija i
‑ uvoznite dava~ki, kako i drugite dava~ki {to
se presmetuvaat pri proda`ba na stoka vo Republika Makedonija.
Dokolku
uvezenata stoka, odnosno identi~na ili sli~na stoka ne se prodava vo Republika
Makedonija, vo ista sostojba vo koja e uvezena, a na barawe na carinskiot
obvrznik, carinskata vrednost na uvezenata stoka se utvrduva vrz osnova na
cenata po edinica merka po koja uvezenata stoka po izvr{enoto oblagoroduvawe im
se prodava vo najgolemo vkupno koli~estvo na lica vo Republika Makedonija koi
ne se povrzani so licata od koi taa stoka gi kupuva pod uslov taa cena da se namali
za iznosot na vrednosta na izvr{enoto oblagoroduvawe i za tro{ocite od stavot 1
na ovoj ~len.
2.
Dokolku carinskata vrednost ne mo`e da se utvrdi spored to~ka 1 na ovoj ~len,
taa se utvrduva vrz osnova na presmetkovnata vrednost koja odgovara na iznosot
na:
‑ vrednosta na materijalot i tro{ocite
napraveni pri proizvodstvoto na uvezenata stoka;
‑
dobivkata {to pri uvozot vo Republika Makedonija ja ostvaruvaat proizvoditelite
na identi~na ili sli~na stoka od dr`avata na izvozot, kako stoka {to se carini
i tro{ocite {to gi imaat pri uvozot;
_‑
tro{ocite od ~lenot 32 na ovoj zakon.
(2)
Na barawe na carinskiot obvrznik, mo`e da se izmeni redosledot na primenata na
odredbite na stav 1 to~ki 1 i 2 od ovoj ~len.
^len 31
(1)
Dokolku carinskata vrednost na uvezenata stoka ne mo`e da se utvrdi vrz osnova
na ~lenovite 28, 29 i 30 od ovoj zakon, se utvrduva na osnova na podatocite koi
se na raspolagawe i na drug soodveten na~in soglasno so ovoj zakon, ~len 7 od
Op{tiot dogovor za tarifi i trgovija (GATT/STO) i Dogovorot za primena na ~len
7 od Op{tiot dogovor za tarifi i trgovija.
(2)
Carinskata vrednost od stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da se utvrduva vrz osnova
na:
‑
proda`nata cena na stokata proizvedena na carinskoto podra~je na Republika
Makedonija;
‑
postapkata spored koja e mo`no za carinskata vrednost da se primeni povisoka od
dvete alternativni vrednosti;
‑
proda`nata cena na stokata na doma{niot pazar na dr`avata izvozni~ka;
‑
tro{ocite na proizvodstvoto, osven onie koi kako tro{oci se utvrdeni vo
soglasnost so ~lenot 30 stav 1 to~ka 2 alineja 1 na ovoj zakon;
‑
cenata na stokata za izvoz vo drugi dr`avi;
‑
najniskite carinski vrednosti ili
‑
proizvolnite ili fiktivnite vrednosti.
^len 32
Tro{oci {to se zasmetuvaat vo
carinskata
vrednost
(1)
Pri utvrduvawe na carinskata vrednost soglasno so ~lenot 29 od ovoj zakon,
dokolku ne se zasmetani vo vistinski platenata cena vo carinskata vrednost, se
zasmetuvaat slednive tro{oci:
1.
Proviziite na posrednicite i drugite provizii, osven proviziite za posreduvawe
pri kupuvawe na stoki;
2.
Tro{ocite za posebna ambala`a, {to e mo`no da se smeta kako celina so stokata
smestena vo nea;
3.
Tro{ocite za pakuvawe, bilo da se raboti za tro{oci za materijal ili za rabotna
raka;
4.
Slednive tro{oci za prevoz do mestoto na vleguvawe na carinskoto podra~je:
‑
tro{oci na prevoz i osiguruvawe na uvezenata stoka i
‑
tro{oci za uskladi{tuvawe, kako i tro{oci za utovar i pretovar povrzani so
transportot na uvezenite stoki
5.
Srazmerniot del na vrednosta na surovinite, repromaterijalite i delovite za
vgraduvawe, nabaveni vo stranstvo, {to kupuva~ot gi obezbedil besplatno ili po
namalena cena, {to bile upotrebeni vo proizvodstvoto na uvezenata stoka;
6.
Srazmerniot del od vrednosta na druga stoka, koja kupuva~ot ja obezbedil
besplatno ili po namalena cena i bila upotrebena vo proizvodstvoto na uvezenata
stoka;
7.
Srazmerniot del na vrednosta na alat, kalapi, matrici i sli~ni proizvodi koi
kupuva~ot gi obezbedil besplatno ili po namalena cena, a bile upotrebeni vo
proizvodstvo na uvezenata stoka;
8.
Nadomestocite za avtorski prava, licenci, patenti, modeli, za{titni znaci,
stranski trgovski ili fabri~ki oznaki povrzani so stokite ~ija carinska
vrednost se utvrduva, {to kupuva~ot mora da gi plati ili indirektno, ako tie se
uslov za proda`ba na uvezenata stoka.
9.
Delot od iznosot ostvaren so natamo{nata proda`ba, otstapuvawe ili koristewe na
uvezenata stoka {to neposredno ili posredno mu se pla}a na prodava~ot i
10.
Srazmerniot del od vrednosta na uslugite (in`inering, razvoj, umetni~ka rabota,
dizajnirawe, planovi i crte`i) izvr{eni vo stranstvo {to kupuva~ot gi pla}a
posebno, a se potrebni vo proizvodstvoto na stokata koja se uvezuva. Vrednosta
na uslugite ne gi opfa}a tro{ocite za istra`uvawe izvr{eni vo stranstvo.
(2)
Po isklu~ok od stavot 1 to~ka 8 od ovoj ~len nadomestocite i tro{ocite ne se
zasmetuvaat vo carinskata vrednost dokolku stokata se uvezuva so pravo na
reprodukcija.
(3)
Pla}awata napraveni od kupuva~ot za
pravata na distribucija ili proda`ba na uvezenata stoka ne se presmetuvaat vo
carinska vrednost ako takvite pla}awa ne se uslov za proda`ba.
^len33
(1)
Pri uvoz na stoka za koja e dogovorena obvrskata od ~lenot 32 stav 1 to~ki od 8
do 10 na ovoj zakon, carinskiot obvrznik e dol`en toa da go navede vo
carinskata deklaracija.
(2)
Carinskiot obvrznik na carinskiot organ mora dopolnitelno da gi prijavi
proda`bata, otstapuvaweto ili koristeweto na uvezenata stoka od koi proizleguva
obvrskata za doplata na opredelen iznos na prodava~ot, najdocna vo rok od 30
dena od denot na nastanuvaweto na takvata transakcija.
(3)
Vrz osnova na podnesenata prijava, carinskiot organ donesuva re{enie so koe gi
presmetuva uvoanite dava~ki {to carinskiot obvrznik e dol`en da gi plati.
^len 34
Presmetuvawe na vkupnite tro{oci vo
carinskata
vrednost na pove}e vidovi stoka
(1)
Dokolku vo opredelena pratka se nao|aat pove}e vidovi stoka koja se carini po razli~ni
carinski stapki, celokupnite tro{oci koi se odnesuvaat na otkup na stokata,
kako i tro{ocite za prevoz, osiguruvawe i dostavuvawe se presmetuvaat srazmerno
na vrednosta na sekoj vid stoka.
(2)
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ mo`e, na barawe na
deklarantot, celokupnite tro{oci koi se odnesuvaat na pove}e vidovi stoka vo
opredelena pratka da gi dodade kon vrednosta na onaa stoka za koja carinskata
stapka e najvisoka vo tarifniot broj.
^len 35
(1)
Kako carinska vrednost se zema vrednosta na stokata koja e utvrdena soglasno so
odredbite na ovoj zakon koi se odnesuvaat na dogo vo dogovorenata cena.
(2)
Carinskiot organ, vo carinskata postapka, mo`e da pobara od deklarantot da gi
dade site podatoci potrebni za utvrduvawe na carinskata vrednost spored
~lenovite od 28 do 32 na ovoj zakon.
(3)
Ako vo fakturata e navedena vrednosta na stokata izrazena vo stranska valuta,
valutata }e se presmeta vo doma{na valuta spored kursot koj, soglasno so
zakonot so koj se regulira deviznoto rabotewe, va`i na denot na nastanuvaweto
na obvrskata za pla}awe carinski dolg.
(4)
Ako fakturata od opravdani pri~ini ne e dostavena, odnosno ako carinskiot
organ, vrz osnova na okolnostite pod koi se vr{i uvozot, e na mislewe deka
vrednosta na stokata {to e navedena vo fakturata ne odgovara na odredbite na
ovoj zakon za dogovorenata cena, carinskata vrednost }e se utvrdi soglasno so
~lenovite od 28 do 32 na ovoj zakon.
(5)
Na barawe na carinskiot obvrznik, carinskiot organ izdava pismeno izvestuvawe
za visinata na carinskata vrednost i za na~inot na nejzinoto utvrduvawe.
^len 36
Kamatite
na kreditite i tro{ocite za obezbeduvawe na pari~ni sredstva vo stranstvo
(finansiski tro{oci) koi se odnesuvaat na pla}awe na uvezenata stoka, ne se
presmetuvaat vo carinskata vrednost, ako dogovorot za kupoproda`ba e sklu~en vo
pismena forma i gi sodr`i slednive elementi:
‑
kamatite se odvoeni od fakti~koto pla}awe na cenata ili cenata {to treba da se
plati za stoka kupena za uvoz vo Republika Makedonija ili
‑
kamatite se sodr`ani vo cenata, a kupuva~ot mo`e da doka`e deka platenata cena
ili cenata {to treba da se plati e pribli`no ednakva na fakti~ki (stvarno)
platenata cena za ednakva ili sli~na stoka, kupena bez finansiski dogovor i
deka kamatnata stapka e vo ramkite na stapkite za takvi transakcii vo dr`avata
vo koja e obezbeden kreditot.
^len 37
(1)
Za opredeluvawe na carinskata vrednost na stokata, za koja vo momentot na
nejzinoto utvrduvawe dogovorenata cena se u{te ne bila platena, po pravilo,
kako carinska vrednost, se zema cenata {to }e mora da se plati zaradi
ispolnuvawe na obvrskata.
(2)
Site namaluvawa na cenata i kasa skonto, dogovoreni i ostvareni pred izvr{eniot
uvoz na stokata, ne se zasmetuvaat vo carinskata vrednost.
(3)
Po isklu~ok od stavot 2 na ovoj ~len, kasa skonto koe ne e ostvareno pred
izvr{eniot uvoz ne se zasmetuva vo carinskata vrednost, ako uvoznikot
dopolnitelno podnese dokaz deka pri pla}aweto go ostvaril.
(4)
Tro{ocite za monta`a, izgradba, podigawe, odr`uvawe I tehni~ka pomo{ nastanati
vo Republika Makedonija po uvozot, ne
se presmetuvaat vo carinskata vrednost na ma{inite, aparatite i uredite koi se
uvezuvaat.
^len 38
(1)
Carinskata vrednost na stokata {to se uvezuva bez pla}awe na protivvrednost se
utvrduva vrz osnova na ~lenovite od 29 do 31 od ovoj zakon.
(2)
Vo slu~aj na o{tetuvawe na stokata koja se uvezuva pred nejzinoto pu{tawe vo
sloboden promet, carinskata vrednost na stokata se utvrduva na toj na~in {to
soodvetnata dogovorena cena se namaluva za procentot na o{tetuvaweto. Procentot
na o{tetuvaweto go utvrduva carinskiot organ so procena. Vo slu~aj pak, vrz
osnova na otpi{uvawe (odobruvawe na smetkata) da bila dogovorena nova cena koja
odgovara na uslovot od ~lenot 28 na ovoj zakon, takvata cena }e pretstavuva
nova carinska vrednost.
^len 39
Ministerot
za finansii poblisku gi propi{uva posebnite pravila i na~inot na opredeluvawe
na carinskata vrednost.
IV. POSTAPKA SO STOKATA KOJA E VNESENA
NA CARINSKOTO PODRA^JE PRED DA BIDE DOZVOLENA NEJZINA UPOTREBA
1. Vnesuvawe na stokata vo
carinsko podra~je
^len 40
(1)
Stokata se vnesuva ili iznesuva od carinskoto podra~je preku carinski grani~ni
premini.
(2)
Carinskite grani~ni premini i nivnata klasifikacija gi opredeluva Vladata na
Republika Makedonija. Ministerot za finansii dava soglasnost za proektirawe,
gradba i rekonstrukcija na objekti na carinskite grani~ni premini na predlog na
direktorot na Carinskata uprava.
(3)
Prometot na stokata koja podle`i na fitopatolo{ka, veterinarna i druga
propi{ana kontrola, e dozvolen samo preku onie carinski grani~ni premini koi
soglasno so posebni propisi se opredeleni za promet so takva stoka.
(4)
Vremeto
vo koe mo`e da se vnese, odnosno iznese stoka od carinskoto podra~je, odnosno
vo koe licata so carinska stoka mo`at da ja preminat carinskata linija, go
opredeluva i objavuva direktorot na Carinskata uprava.
^len 41
Izbri{an so izmenite i dopolnuvawata
na Carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija
br:25/2000-Str.1473).
^len 42
(1)
Stokata vnesena vo
carinskoto podra~je, od momentot na nejzinoto vnesuvawe, se nao|a pod carinski
nadzor i mo`e da bide predmet na carinska kontrola.
(2)
Stokata e pod
carinski nadzor do opredeluvawe na nejziniot carinski status. Pokraj primenata
na odredbite na ~len 77 od ovoj zakon, stokata ostanuva pod carinski nadzor do
zapo~nuvawe na carinski dozvolenata upotreba ili koristewe na stokata.
(3)
Vozduhoplovi i brodovi koi pristignuvaat na carinskoto podra~je mora da se
stavat pod nadzor na carinskite organi.
(4)
Pod carinski nadzor od stavot 2 na ovoj ~len ne se stavaat:
‑
doma{ni i stranski voeni brodovi i vozduhoplovi i
‑
brodovite i vozduhoplovite na organite za vnatre{ni raboti.
(5)
Po isklu~ok od stavot 3 na ovoj ~len, stokata koja se utovaruva ili istovaruva
od brodovite i vozduhoplovite od stavot 3 na ovoj ~len, podle`i na carinski
nadzor. Pod carinski nadzor e i stokata koja so sebe ja nosat licata koi se
ka~uvaat ili se simnuvaat od brodovite, odnosno vozduhoplovite od stavot 3 na
ovoj ~len.
(6)Stokata
koja e nameneta za izvoz, privremen izvoz zaradi oblagoroduvawe, tranzit, vo
smisla na ~lenot 130 od ovoj zakon, ili za carinsko skladirawe, zaradi dopolnitelen
izvoz, se pod carinski nadzor od momentot na priemot na carinskata deklaracija
do momentot na napu{taweto na carinskoto podra~je, uni{tuvaweto na stokata i
povlekuvaweto na deklaracijata.
^len 42a
Prenesuvawe
na vnesena stoka
(1)
Stokata
vnesena na carinskoto podra~je bez odlo`uvawe se prenesuva, odliceto koe ja
vneslo, po pat i spored upatsva opredeleni od carinskiot organ do:
- grani~nata carinska ispostava ili do
drugo mesto opredeleno od carinskiot organ i
-
slobodna
ekonomska zona ako stokata se nosi direktno preku:
a)ezero ili voduh ili
b)kopno, bez preminuvawe preku
carinskoto podra~je, vo slu~aj koga slobodnata ekonomska zona se nao|a na
samata granica.
(2)
Liceto
koe prevzema obvrska za prenesuvawe na stokata po nejzinoto vnesuvawe vo carinskoto
podra~je e odgovorno za pridr`uvawe kon obvrskata propi{ana vo stav 1 na ovoj
~len.
(3)
Ako
licata od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne mo`at da gi ispolnat svoite obvrski
zaradi vi{a sila ili drugi nepredvideni okolnosti, vedna{ mora da go izvestat
najbliskiot carinski organ za pri~inite za neispolnuvawe na obvrskite i da
navedat kade i vo kakva sostojba se
nao|a stokata.
^len 43
Posebnosti na carinskiot nadzor vo
vrska so vidot na
transportot
Posebnostite
na carinskiot nadzor vo vrska so vidot na transportot (paten, `elezni~ki,
vozdu{en, voden i po{tenski), gi opredeluva Vladata na Republika Makedonija po
prethodno pribaveno mislewe od ministerot za soobra}aj i vrski.
2. Stavawe stoka na uvid na carinskiot
organ
^len 44
(1)
Stokata koja
soglasno so ~len 42a e prenesena do grani~nata carinska ispostava ili do drugo
mesto opredeleno od carinskiot organ, se stava na uvid na carinskiot organ od
strana na liceto koe ja vneslo vo carinskoto podra~je ili od liceto koe
prevzelo obvrska za prenesuvawe na stokata, po nejzinoto vnesuvawe vo
carinskoto podra~je.
(2)
Obvrskata od stav 1
na ovoj ~len ne se odnesuva na stokata koja patnicite ja nosat so sebe vo patni~kiot
promet,malograni~niot promet, po{tenskiot promet ili vo prometot na stoka so
mala vrednost, ako carinskata kontrola i nadzorot se utvrdeni na drug na~in.
^len 45
(1)
Stokata stavena na uvid na carinskiot organ, so dozvola na carinskiot organ,
mo`e da bide pregledana ili da se zemat mostri zaradi odreduvawe na nejzina
carinski dozvolena upotreba ili koristewe na stokata.Takvata dozvola se dava po
podneseno barawe od liceto opredeleno za na stavawe na stokata vo natamo{na carinski
dozvolena upotreba ili koristewe na stokata.
3. Elementarna deklaracija
^len 46
(1)
So stavawe na stokata na uvid na carinskiot organ, se podnesuva elementarna
deklaracija, dokolku vedna{ ne se pobara opredelena carinski dozvolena upotreba ili koristewe na stokata.
(2)
Elementarna deklaracija se podnesuva od:
-liceto koe ja vneslo stokata ili
liceto na koe sto pominala obvrskata za prenesuvawe na stokata po vnesuvaweto
vo carinskoto podra~je ili
-liceto vo ~ie ime licata od alinea 1 na
ovoj stav nastapuvaat.
(3)
Carinskiot organ mo`e da dozvoli, liceto od stavot 2 na ovoj ~len da podnese
elementarna deklaracija dopolnitelno, no ne podocna od prviot raboten den po
denot koga stokata bila stavena na uvid.
(4)
Za stokata {to patnikot ja nosi so sebe i za po{tenskite pratki, carinskite
organi ne moraat da pobaraat podnesuvawe na elementarna deklaracija, ako so toa
ne e zagrozeno sproveduvaweto na carinskiot nadzor i ako, pred istekot na rokot
od stavot 1 i 3 na ovoj ~len, patnikot podnese barawe za odobruvawe na nekoja
od carinski dozvolenite upotrebi ili koristewe na stokata.
^len 47
(1)
Elementarnata deklaracija gi sodr`i podatocite potrebni za utvrduvawe na
istovetnosta na stokata, potpi{ana od liceto koe ja popolnuva.
(2)
Obrazecot na elementarnata deklaracija go propi{uva ministerot za finansii.
Kako elementarna deklaracija mo`e, pod uslovi {to }e gi opredeli ministerot za
finansii, da se koristat i komercijalni i drugi dokumenti koi gi sodr`at
podatocite potrebni za utvrduvawe na istovetnosta na stokata.
(3)
Vo soglasnost so uslovite od stav 2 na ovoj ~len, carinskiot organ mo`e da
odobri elementarnata deklaracija da se pravi so tehnika na elektronska
(kompjuterska) obrabotka na podatoci.
^len 48
(1)
Pretovaruvawe i
rastovaruvawe, kako i premestuvawe na stokata koja e stavena na uvid se vr{i so
prethodna soglasnost na carinskite organi.
(2)
Soglasnosta od stav
1na ovoj ~len ne e potrebna vo slu~aj na vi{a sila. Vo toj slu~aj carinskiot
organ treba da se izvesti za pretovaruvaweto, rastovaruvaweto ili
premestuvaweto, vo {to e mo`no pokus rok.
(3)
Carinskiot organ
mo`e da ja izmeri, prebroi ili vizuelno da ja identifikuva stokata koja e
stavena na uvid i prevoznoto sredstvo so koe taa se prevezuva. Zaradi pregled
na stokata i na prevoznoto sredstvo,carinskiot organ vo sekoe vreme mo`e da
pobara stokata da se demontira ili raspakuva.
^len 49
Izbri{an
so izmenite i dopolnuvawata na Carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br:25/2000-Str:1475)
^len 50
Rokovi za podnesuvawe barawe za
carinski
dozvolena upotreba na stoka
(1)
Ako stokata mu e dostavena na uvid na carinskiot organ zaedno so elementarnata
deklaracija, deklarantot e dol`en da pobara carinski dozvolena upotreba ili
koristewe na stokata najdocna vo rok od deset dena po priemot na elementarnata
deklaracija.
‑
pet dena od priemot na elementarnata deklaracija, koga se raboti za stoka {to
se prevezuva so plovni transportni sredstva i
_
_‑ tri dena po priemot na elementarnata deklaracija, koga se raboti za
stoka {to se prevezuva so drug vid transportni sredstva.
(2)
Vo slu~aj na vi{a sila carinskiot organ mo`e rokot od stavot 1 na ovoj ~len da
go prodol`i, no najmnogu za u{te pet dena.
4. Privremeno ~uvawe na stoka
^len 51
(1)
Do zapo~nuvawe na carinski dozvolenata upotreba ili koristewe, stokata stavena
na uvid na carinskiot organ ima tretman na privremeno ~uvana stoka.
(2)
Stokata od stavot 1 na ovoj ~len se ~uva vo prostorii i pod uslovi {to }e gi
opredeli carinskiot organ.
(3)
Carinskiot organ od liceto koe privremeno ja dalo carinskata stoka na ~uvawe
mo`e, da bara dostavuvawe na instrument za garantirawe na naplatata na
eventualen carinski dolg.
^len 52
Stokata
{to privremeno se dava na ~uvawe mo`e da bide predmet samo na onie operacii so
koi se garantira so~uvuvawe na stokata vo neizmeneta sostojba, a ne zaradi
promena na nejziniot izgled ili na tehni~kite karakteristiki.
^len 53
Postapuvawe na carinskite organi vo
slu~aj
na nepo~ituvawe na rokovite od ~lenot
50 na ovoj zakon
(1)
Carinskiot organ bez odlagawe gi prezema potrebnite merki propi{ani so ovoj
zakon, vklu~uvaj}i i odzemawe i proda`ba na stokata dadena na privremeno
~uvawe, dokolku ne se izvr{at formalnostite za zapo~nuvawe na carinski
dozvolenata upotreba ili koristewe na stokata vo rokovite od ~lenot 50 na ovoj
zakon.
(2)
Carinskiot organ vo ramkite na merkite od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da ja
premesti carinskata stoka vo drug poseben prostor koj e pod carinski nadzor.
Premestuvaweto soglasno so ovoj stav se vr{i na tro{ok i pod odgovornost na
sopstvenikot na stokata.
(3)
Ako carinskiot organ, soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, stokata {to e na
privremeno ~uvawe ja prodade, dol`en e da postapi soglasno so ~lenot 71 od ovoj
zakon.
5. Drugi odredbi
^len 54
^len 55
Uni{tuvawe na stokata stavena na uvid
(1)
Stokata pod carinski nadzor mo`e da bide uni{tena od strana na carinskite
organi koga nejziniot uvoz, izvoz ili tranzit e zabranet spored ovoj ili drug
zakon, koga e opasna za lu|eto, `ivotnata sredina i prirodata ili objektite vo
grani~niot premin, i ne postoi bezbeden na~in za nejzino skladirawe ili
otstranuvawe. Carinskiot organ e dol`en da go izvesti sopstvenikot za
uni{tuvaweto na stokata.
(2)
Sopstvenikot mo`e da ja uni{ti stokata pod carinski nadzor od ekonomski
opravdani ili drugi pri~ini, so prethodna dozvola na carinskiot organ i pod
negova kontrola.
(3)
Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, tro{ocite za uni{tuvawe gi snosi
sopstvenikot na stokata.
(4)
Proizvodite koi ostanuvaat kako rezultat na uni{tuvaweto se smetaat kako stoka
pod carinski nadzor za koja se sproveduva opredelena carinska postapka.
^len 56
Vo
slu~ai koga carinskiot organ otkrie stoka koja e nezakonski vnesena vo
carinskoto podra~je ili otkrie deka stokata e bespravno pu{tena od carinski
nadzor se prevzemaat site neophodni merki, vklu~uvaj}i i proda`ba na takvite
stoki, zaradi regulirawe na nivniot status.
V. CARINSKI DOZVOLENA UPOTREBA ILI
1. Op{t del
^len 57
(1)
Stokata mo`e vo sekoe vreme da dobie bilo kakov carinski status ili dozvola za
upotreba ili koristewe, nezavisno od nejzinata priroda ili koli~estvo ili zemja
na poteklo, ispra}a~ ili krajno odredi{te.
(2)
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len Vladata na Republika Makedonija za
opredelen vid stoka mo`e da zabrani ili ograni~i nekoj od predvidenite vidovi
na carinska dozvola za upotreba ili koristewe na stokata vo interes na javniot
moral, bezbednosta, za~uvawe na zdravjeto i `ivotot na lu|eto, `ivotnite i
rastenijata, za{tita na `ivotnata sredina i prirodata, za{tita na nacionalnoto
bogatstvo so umetni~ka, istoriska ili arheolo{ka vrednost ili zaradi za{tita na
industriskata sopstvenost.
(3)
Vladata na Republika Makedonija mo`e da opredeli opredeleni vidovi stoka,
zaradi nivnite specifi~ni svojstva da mo`at, vo vrska so carinskata dozvola za
upotreba ili koristewe na stokata, da bidat predmet na postapuvawe samo na
opredeleni organizacioni edinici na Carinskata uprava.
2. Carinski postapki
2.1Stavawe na stoka vo carinska
postapka
^len 58
(1)
Za sekoja stoka vo carinska postapka se podnesuva carinska deklaracija.
(2)
Stokata od Republika Makedonija koja se
deklarira za izvoz, vremen izvoz, tranzit ili carinsko skladirawe, se nao|a pod
carinski nadzor od momentot na podnesuvawe na carinskata deklaracija do
momentot na napu{taweto na carinskoto podra~je na Republika Makedonija ili
dodeka stokata ne se uni{ti.
(3)
Carinska deklaracija e dol`en da podnese carinskiot deklarant do nadle`niot
carinski organ vo rokovite utvrdeni so ~len 50 od ovoj zakon.
^len 59
(1)
Carinskata
deklaracija se pravi:
-
vo
pismena forma ili
-
so
tehnika na elektronska (kompjuterska) obrabotka na podatoci, ako e odobrena od
carinskiot organ ili
-
na
drug na~in utvrden so ovoj zakon.
(2)
Formata, sodr`inata i na~inot na popolnuvawe na carinskata deklaracija gi
propi{uva ministerot za finansii.
^len 60
Carinski
deklarant
(1)
Carinski
deklarant mo`e da bide bilo koe lice so sedi{te, odnosno postojan prestoj vo R.
Makedonija, koe mu stava na uvid ili mo`e da stavi na uvid stoka na carinskiot
organ, zaedno so site drugi gokumenti potrebni za sproveduvawe na opredelena
carinska postapka. Carinskite deklaranti mo`at da podnesat carinska deklaracija
vo svoe ime i za svoja smetka, vo svoe ime i za tu|a smetka, ili vo tu|o ime i
za tu|a smetka.
(2)
Koga
carinskite deklaranti se zastapnici koi nastapuvaat vo svoe ime i za tu|a
smetka,ili vo tu|o ime i za tu|a smetka tie mo`at da podnesat deklaracija samo
aka se evidentirani vo Carinskata uprava. Na~inot i postapkata za vr{ewe na
zastapni~ki raboti gi propi{uva Vladata na Republika Makedonija.
(3)
Vo
slu~aite od stav 1 na ovoj ~len carinskite deklaranti i licata za ~ija smetka
se podnesuva carinska deklaracija solidarno odgovaraat za to~nosta na nivnite
izjavi i deklaracii, za pridr`uvawe kon soodvetni carinski propisi, kako i za
drugi prava i obvrski {to proizleguvaat
od carinskite postapki.
(4)
Po
isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, ako prifa}aweto na carinskata deklaracija mu
nametnuva na opredeleno lice bilo kakvi obvrski carinski deklarant mora da bide
toa lice ili liceto koe ja popolnuva deklaracijata za negova smetka.
(5)
Po
isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, carinski deklarant na tranzitna stoka ili
stoka koja privremeno se uvezuva, mo`e da bide i lice koe nema sedi{te ili
postojan prestoj vo Republika Makedonija.
2.1. Carinska
deklaracija vo pismena forma
2.1.1.a Voobi~aena postapka
^len 61
(1)
Carinskiot deklarant ja popolnuva carinskata deklaracija so podatocite,
potrebni za izbranata carinska postapka. Carinskata deklaracija mora da bide
potpi{ana .
(2)
Carinskiot deklarant vo carinskata deklaracija ja naveduva carinskata postapka
{to treba da se sprovede za stokata navedena vo deklaracijata.
(3)
Kon carinskata deklaracija, carinskiot deklarant e dol`en da gi prilo`i site
dokumenti potrebni za sproveduvawe na baranata carinska postapka, odnosno
dokazi za toa deka bila izvr{ena propi{anata veterinarna, fitopatolo{ka ili
druga propi{ana kontrola.
^len 62
(1)
Carinskata deklaracija, koja e predmet na inicijalna proverka i e formalno
prifatena kako validna od carinskiot organ, mora vedna{ da bide primena i
zaverena od carinskiot organ, pod uslov stokata od deklaracijata da e dostapna
za carinski pregled.
(2)
Edna{ prifatenata i zaverenata deklaracija od strana na carinskiot organ, se
smeta za zakonski obvrzuva~ki dokument za deklarantot.
(3)
Vo carinskata postapka se primenuvaat propisite {to va`at na denot na riemot na
deklaracijata.
^len 63
(1)
Carinskiot organ mo`e vrz osnova na barawe na carinskiot deklarant da mu
dozvoli da ja dopolni i izmeni deklaracijata, {to ve}e ja prifatil so
opredeleni podatoci, no pritoa deklaracijata ne smee da se pro{iri na druga
stoka, osven na onaa na koja prvobitno se odnesuvala.
(2)
Deklaracijata ne mo`e da se dopolni i izmeni otkako carinskiot organ }e go
izvesti deklarantot deka ima namera da ja pregleda stokata, otkako se utvrdi
deka podatocite koi deklarantot saka da gi dopolni i izmeni se neto~ni ili
otkako stokata bila pu{tena.
(3)
Originalnata deklaracija treba da bide prilo`ena kon novata.
^len 64
(1)
Carinskiot organ po barawe na carinskiot deklarant }e go odobri povlekuvaweto
na ve}e primenata carinska deklaracija, dokolku deklarantot podnese dokaz deka
deklariranata stoka opfatena vo deklaracijata e stavena vo pogre{na carinska
postapka. Vo slu~aj koga carinskiot organ go informiral deklarantot za namerata
da ja pregleda stokata, baraweto za povlekuvawe na deklaracijata nema da se
prifati, s# dodeka ne se izvr{i pregled na deklariranata stoka.
(2)
Carinskata deklaracija ne mo`e da se povle~e po pu{tawe na stokata od pod
carinski nadzor.
^len 65
(1)
Zaradi proverka na to~nosta i pravilnosta na prifatenata carinska deklaracija,
carinskiot organ e mo`da:
‑
gi pregleduva dokumentite {to se vo prilog na deklaracijata;
‑
bara od deklarantot i drugi dokazi za da se proveri to~nosta na navodite vo
deklaracijata;
-
ja pregleduva
stokata, zema mostri za analiza, vr{i podetalen pregled.
(2)
Carinskiot organ gi opi{uva navodite od izvr{enata proverka. Ako carinskiot
organ ne ja pregledal stokata toa mora da go konstatira na deklaracijata.
(3)
Rezultatite od proverkata na deklaracijata se nameneti za primena na odredbite
od carinskata postapka {to ja pobaral deklarantot. Dokolku ne se izvr{i
proverka na deklaracijata, za primena na odredbite od carinskata postapka se
zemaat podatoci koi carinskiot deklarant gi navel vo deklaracijata.
(4)
Ako rezultatite od proverkata na deklaracijata ne se sovpa|aat so navodite vo
deklaracijata ili navodite vo deklaracijata ne soodvetstvuvaat na vistinskata
sostojba na stokata, carinskiot organ }e prevzeme merki soglasno so ovoj zakon.
^len 66
Pregled na stokata i drugi carinski
merki
za proverka na carinskata deklaracija
(1)
Pregledot na stokata i sekoja druga postapka vo vrska so stokata {to se
sproveduva zaradi pregled ili zemawe mostri, se vr{i na odgovornost na
carinskiot deklarant. Tro{ocite se na tovar na deklarantot.
(2)
Deklarantot ima pravo da bide prisuten pri pregledot na stokata i zemaweto
mostri. Carinskiot organ ima pravo da pobara od deklarantot li~no ili preku
zastapnik da bide prisuten pri pregledot na stokata, odnosno zemaweto mostri,
ako negovata pomo{ e potrebana za olesnuvawe na pregledot na stokata ili zemaweto
mostri.
(3)
Carinskiot organ ne e dol`en na deklarantot da mu plati nadomestok za mostrite
na stokata dokolku koli~inata, odnosno vrednosta na taa stoka e zemena kako
mostra vo ramkite na koli~inite propi{ani za mostri koi ovozmo`uvaat normalno
sproveduvawe na kontrolata.
(4)
Na~inot na vr{ewe na pregled, kako i na~inot na zemawe mostri i visinata na
tro{ocite na postapkata za zemawe mostri gi propi{uva ministerot za finansii.
^len 67
(1)
Pri vr{ewe na pregled, samo na del od deklariranata stoka naodite na delumniot
pregled se odnesuvaat i na drugata stoka navedena vo istata carinska
deklaracija.
(2)
Deklarantot mo`e da pobara i natamo{en pregled na stokata, dokolku smeta deka
delumniot pregled ne e dovolen za utvrduvawe na faktite za ostatokot na
stokata.
(3)
Soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, ako carinskata deklaracija opfa}a dva ili
pove}e vida stoka, oddelnite elementi koi se odnesuvaat na sekoj vid stoka }e
se smetaat za poednine~na deklaracija.
^len 68
na stokata
(1)
Carinskiot organ mo`e da prezeme merki koi }e ovozmo`at dopolnitelno utvrduvawe
na istovetnosta na stokata, dokolku toa e potrebno zaradi utvrduvawe i
obezbeduvawe na usoglasenosta so uslovite utvrdeni za carinskata postapka, {to
vo deklaracijata za opredelena stoka ja izbral carinskiot deklarant.
(2)
Carinskite obele`ja staveni na stokata ili na transportnoto sredstvo mo`e da gi
otstrani ili uni{ti samo carinskiot organ ili drugo lice so negova dozvola,
osven ako zaradi nepredvideni okolnosti ili vi{a sila, nivnoto otstranuvawe ili
uni{tuvawe e neophodno potrebno za da se za{titi stokata ili transportnoto
sredstvo, za {to mora vedna{ da se izvesti carinskiot organ.
(3)
Vidovite na carinskite obele`ja i na~inot na nivnata upotreba gi propi{uva
ministerot za finansii.
^len 69
(1)
Carinskiot organ }e ja pu{ti stokata vedna{ po zavr{uvaweto na proverkata na
podatocite od carinskata deklaracija, odnosno koga deklaracijata e prifatena
bez proverka na podatocite, ako se ispolneti uslovite za izbranata carinska
postapka i ako za predmetnata stoka ne va`at bilo kakvi ograni~uvawa ili
zabrani {to go spre~uvaat sproveduvaweto na izbranata carinska postapka.
(2)
Ako vo edna deklaracija se opfateni pove}e vidovi stoki, site stoki se pu{taat
vo isto vreme.
(3)
Ako do{lo do sozdavawe na carinski dolg, stokata ne mo`e da se pu{ti vo smisla
na stavot 1 od ovoj ~len, s# dodeka dolgot ne bide namiren ili obezbeden
soglasno so ~lenot 172 od ovoj zakon.
(4)
Ako, soglasno so uslovite propi{ani za zadovoluvawe na opredelena carinska
postapka, carinskiot obvrznik mora da dostavi soodvetna garancija za naplata na
carinski dolg, stokata ne mo`e da se pu{ti se dodeka takvata garancija ne mu
bide dostavena na carinskiot organ.
(5)
Deklarantot ne smee da po~ne da ja upotrebuva ili koristi stokata pred da bide
pu{tena, soglasno so stavot 1 na ovoj ~len.
^len 70
Carinskiot
organ mo`e da primeni posebni merki, vklu~uvaj}i i odzemawe na stokata i
nejzinata proda`ba, dokolku:
1.
Stokata ne mo`e da bide pu{tena zatoa {to:
‑
ne bilo mo`no da se zapo~ne ili prodol`i so pregled na stokata vo rok {to go
opredelil carinskiot organ od pri~ini predizvikani od strana na deklarantot;
‑
dokumentite, {to morale da bidat podneseni za odobruvawe na izbranata carinska
postapka, ne bile dostaveni od strana na deklarantot;
‑
naplatata ili garancijata {to morala da bide dostavena zaradi obezbeduvawe na
obvrskite za pla}awe na carinata, ne bile izvr{eni ili dostaveni vo propi{aniot
rok ili
‑
za stokata va`at zabrani ili ograni~uvawa, koi go popre~uvaat sproveduvaweto na
baranata postapka.
2.
Stokata ne e prezemena po nejzinoto pu{tawe, vo rok od deset dena.
^len 71
Proda`ba ili besplatno otstapuvawe na
odzemenata stoka
(1)
Stokata koja e odzemena spored odredbite na ovoj zakon, po pravilo, se
prodava. Po isklu~ok, Vladata na
Republika Makedonija mo`e odzemenata stoka besplatno da ja otstapi na dr`avni
organi i humanitarni organizacii, ako taa stoka e potrebna za vr{ewe na nivnata
funkcija, odnosno dejnost, a ako se raboti za predmeti so istoriska, arhelo{ka,
etnografska, kulturna, umetni~ka ili nau~na vrednost ‑ na nadle`niot
organ za za{tita na spomenicite na kulturata.
(2)
Pobliski
kriteriumi za na~inot na proda`ba i postapuvawe so stokata od stavot 1 na ovoj
~len, kako i za raspredelba na sredstvata steknati od proda`bata, propi{uva
Vladata na Republika Makedonija.
^len 71a
Postapuvawe
na drugi dr`avni organi so carinskata stoka
(1)
Nadle`nite
dr`avni organi se dol`ni vedna{ da ja prijavat i dostavat na najbliskiot
carinski organ seta stoka za koja postoi osnovano somnenie deka e carinska, ako
se raboti za stoka za stoka koja tie organi privremeno ili kone~no ja odzele.
(2)
Privremeno
ili kone~no odzemenata carinska stoka
mo`e da mu se otstapi na drugo lice samo ako carinskiot organ dal edna od
predvidenite carinski dozvoli za upotreba ili koristewe na stokata, odnosno
samo ako ve}e nastanatiot carinski dolg bil namiren.
(3)
Carinskiot
dolg od stav 2 na ovoj ~len se naplatuva od carinskiot obvrznik, odnosno se
namiruva od sretstvata steknati so proda`ba na stokata po namiruvawe na
tro{ocite vo vrska so stokata od stav 1 na ovoj ~len (~uvawe, proda`ba).
2.1.1.b Poednostavena postapka
^len 72
Poednostavena postapka vo vrska so
carinskata deklaracija
(1)
Carinskiot organ mo`e, vo slu~ai i na na~in {to }e gi opredeli Vladata na
Republika Makedonija, da odobri edna od slednive poednostaveni postapki:
‑
osloboduvawe od naveduvawe na opredeleni podatoci vo deklaracijata, {to bi
morale da bidat navedeni soglasno so ~lenot 61 od ovoj zakon ili osloboduvawe
od dostavuvawe na opredeleni dokumenti {to bi morale da bidat vo soglasnost so
~lenot 61, dostaveni zaedno so deklaracijata;
‑
podnesuvawe na komercijalen i drug slu`ben dokument, zaedno so molbata za
sproveduvawe na opredelena carinska postapka, namesto deklaracijata od ~len 61
na ovoj zakon;
‑
deklarirawe na stokata vrz osnova na knigovodstvenite zapisi na stokata, vo koj
slu~aj carinskiot organ mo`e da go oslobodi deklarantot od obvrska za
podnesuvawe na stokata za pregled.
(2)
Dostavenite dokumenti mora da gi sodr`at najmalku onie podatoci koi se potrebni
za evidentirawe na stokata i utvrduvawe na nejzinata istovetnost. Ako deklariraweto
se vr{i vrz osnova na knigovotstvenite zapisi, kon sekoj zapis mora da figurira
i datumot na zapi{uvawe.
(3)
Osven vo slu~aite koi se posebno opredeleni vo propisot od stavot 1 na ovoj
~len, deklarantot e dol`en i pokraj odobrenoto uprostuvawe na carinskiot organ
od dopolnitelno da mu podnese carinska deklaracija so forma i na na~in
predviden so ~len 59 na ovoj zakon.
(4)
Dopolnitelna carinska deklaracija i poednostavenite deklaracii od alineite 1 do
3 na stavot 1 na ovoj ~len, se edinstveni nedelivi dokumenti, koi imaat efekt
od denot na prifa}aweto na poednostavenite deklaracii od stavot 1 to~kite 1 i 2
na ovoj ~len.
(4)
Knigovodstveniot
zapis od to~kata 3 na stav 1 od ovoj ~len ima ednakov efekt kako i prifa}aweto
na deklaracijata od ~lenot 59 na ovoj zakon.
2.1.2
Drugi deklaracii
^len 72a
Upotreba
na drugi vidovi deklaracii
Koga soglasno so ~len 59 stav 1alinei
2 i 3 na ovoj zakon carinskata deklaracija e napravena so tehnika na
elektronska (kompjuterska) obrabotka na podatoci, ili na drug na~in (usmena
deklaracija ili bilo koj drug akt) soodvetno se primenuvaat odredbite na
~lenovite 61do 72 na ovoj zakon.
^len 73
Se
bri{e so izmenite i dopolnuvawata na Carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija br:25/2000-Str:1478.
2.1.3.Dopolnitelna proverka
^len 74
(1)
Carinskiot organ mo`e na svoja ivicijativa ili po barawe na deklarantot, da
izvr{i proverka na carinskata deklaracija i po pu{tawe na stokata, do istekot na
rokot od ~lenot 21 na ovoj zakon.
(2)Carinskiot
organ mo`e, i po pu{tawe na stokata, do istekot na rokot od ~lenot 21 na ovoj
zakon, a zaradi proverka na to~nosta na podatocite vo deklaracijata,
dopolnitelno da gi pregleda ekonomskite, tehni~kite i drugite dokumenti i
podatoci koi se odnesuvaat na uvoznata ili izvoznata postapka vo vrska so taa
stoka ili na natamo{nite komercijalni postapki vo vrska so taa stoka. Tie
postapki mo`at da se sprovedat vo prostoriite na deklarantot ili na drugo lice,
koe neposredno ili posredno e delovno vklu~eno vo navedenite operacii, ili vo
prostoriite na bilo koe drugo lice koe gi poseduva navedenite podatoci i
dokumenti zaradi delovni celi. Carinskiot organ }e ja pregleda stokata vedna{
dokolku toa e mo`no.
(3)
Koga
so dopolnitelna proverka }e se utvrdi deka sprovedenata carinska postapka e
izvr{ena vrz osnova na neto~ni ili nekompletni informacii, carinskite organi
soglasno so odredbite od ovoj zakon }e gi prevzemat potrebnite merki za
regulirawe na novoutvrdenata sostojba imaj}i gi vo predvid novite informacii.
2.2
Pu{tawe na stokata vo sloboden promet
^len 75
(1)
So pu{taweto na stokata vo sloboden promet, carinskata stoka dobiva status na
doma{na stoka.
(2)
Za pu{tawe na stokata vo sloboden promet potrebno e da se izvr{at dejstvija vo
vrska so uvozot na stokata ,da se platat uvoznite dava~ki i da se prezemat
drugite merki na ndvore{no trgovskiot promet.
(3)
Stokata pu{tena vo sloboden promet go gubi statusot na doma{na stoka, dokolku
platenata carina, propi{ana za takva stoka, e vratena ili naplatata e ukinata:
‑
vo ramkite na postapkata na uvoz na stokata nameneta za proizvodstvo za izvoz
vo forma na vra}awe na platenata carina ili
‑
vo soglasnost so ~lenot 179 stav 8 na ovoj zakon zaradi o{tetuvawe na stokata,
odnosno zatoa {to stokata ne odgovara na odredbite od dogovorot i
‑
vo drugi slu~ai od ~lenot 179 na ovoj zakon, zatoa {to vra}aweto ili
ukinuvaweto na carinata e dogovoreno pri izvozot, odnosno pri povtorniot izvoz
na stokata, odnosno prifa}aweto na nekoja druga carinska postapka.
^len 76
(1)
Ako pratkata se sostoi od stoka koja e rasporedena vo razli~ni tarifni broevi,
popolnuvaweto na deklaracijata so raspredeluvawe i presmetuvawe na carinata za
sekoj od tie tarifni broevi bi predizvikalo rabota i tro{oci, koi ne bi bile vo
srazmer so presmetanata carina, carinskiot organ mo`e na barawe na deklarantot
da opredeli carinata da se presmeta za celata pratka vrz osnova na rasporeduvaweto
vo tarifen broj na onaa stoka za koja carinskata stapka e najvisoka.
(3)
Zaedni~kata
carinska stapka mo`e da se primenuva samo za taa stoka, ~ija vkupna vrednost ne
ja nadminuva vrednosta {to }e ja opredeli Vladata na Republika Makedonija.
^len 76a
Edinstvena
carinska stapka
(1)Po isklu~ok od stav 1na ~len 24 od
ovoj zakon za dolunavedenata stoka se primenuva edinstvena carinska stapka vo
visina od 15% od carinskata vrednost na stokata:
1)
za
stoka koja{to edno fizi~ko po po{ta mu ja dostavuva na drugo fizi~ko lice ili
2)
za
stoka {to patnikot ja nosi so sebe,
samo pod uslov takvata stoka da ne e od komercijalna priroda i pod uslov,
vrednosta na poedine~nata pratka ili stoka {to patnikot ja nosi so sebe da ne
ja nadminuva propi{anata vrednost.
(2)Stavot 1 od ovoj ~len ne se
primenuva za stoka, za koja vo Zakonot za carinska tarifa e propi{ana stapka
"slobodno" i za stoka koja, soglasno so ovoj zakon, e oslobodena od
pla}awe na carina.
(3)Po isklu~ok od stav 1 patnikot ili prima~ot
na pratkata mo`e da pobara, stokata da se carini so stapka propi{ana vo
carinskata tarifa.
(4)Sesmeta deka stokata ne e od
komercijalna priroda (ne e od trgovski karakter) ako:
1)ako se raboti za pratka na stoka od edno fizi~ko lice na drugo fizi~ko
lice, a takvata pratka:
-
ne
e nameneta za preproda`ba ili vr{ewe na druga dohodovna dejnost;
-
sodr`i
samo stoka,isklu~itelno za li~na upotreba na prima~ot ili na ~lenovite na
negovoto semejstvo, koi `iveat so prima~ot vo zaedni~ko doma}instvo, a spored
prirodata i koli~inata ne e za komercijalni celi i
2)se raboti za stoka koja {to patnikot
ja nosi so sebe, a:
- ne e nameneta za preproda`ba ili
vr{ewe na druga dohodovna vrednost, i
-
e
nameneta isklu~ivo za li~na upotreba na patnikot i ~lenovite na negovoto
doma}instvo koi so nego `iveat vo zaedni~ko doma}instvo, ili za podaroci,
dokolkunejzinata priroda i koli~ina ne e za komercijalni celi.
(5)Vladata ja opredeluva vrednosta na
stokata od stav 1 na ovoj ~len, kako i vidovite na stoka za koja ne mo`e da se
primenuva edinstvenata carinska stapka.
^len 77
(1)
Ako opredelena stoka bila pu{tena vo sloboden promet i pritoa oslobodena od
pla}awe carina ili carinskata stapka bila namalena zaradi namenata poradi koja
stokata se pu{ta vo sloboden promet, takvata stoka ostanuva pod carinski
nadzor. Carinskiot nadzor prestanuva koga }e bidat ispolneti uslovite, odnosno
po istekot na rokovite za osloboduvawe od pla}awe carina ili namaluvawe na
carinskata stapka, ili koga takvata stoka e izvezena ili uni{tena, ili koga,
poradi upotrebata, koja ne e vo soglasnost so namenata, za koja bilo odobreno
carinsko osloboduvawe ili olesnuvawe, carinata dopolnitelno se presmetuva i
pla}a.
(2)
Za stokata od stavot 1 na ovoj ~len soodvetno se primenuvaat odredbite od
~lenot 80 stavovi 1 i 3 na ovoj zakon.
2.3. Carinski postapki so
ekonomski efekt
2.3.1. Zaedni~ki odredbi
^len 78
(1)
Carinski postapki so ekonomski efekt se:
‑
carinsko skladirawe;
‑
uvoz na stoka zaradi proizvodstvo nameneto za izvoz,
‑
prerabotka pod carinski nadzor,
‑.
privremen uvoz na stoka i
‑
privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe.
(2)
Sekoja postapka so ekonomski efekt se odobruva so re{enie na carinskiot organ.
^len 79
Op{ti uslovi za odobruvawe na carinska
postapka
so ekonomski efekt
(1)
Op{tite uslovi za odobruvawe na opredelena postapka od ~lenot 78 na ovoj zakon
se:
‑
liceto, koe }e podnese molba za odobruvawe, mora da gi dade site garancii
potrebni za pravilno sproveduvawe na odobrenata postapka i
‑
liceto, koe }e podnese molba za odobruvawe, gi ispolnuva site drugi propi{ani
uslovi vo vrska so raboteweto vo ramkite na opredelena postapka.
(2)
Uslovite pod koi se izdava re{enie za odobruvawe na postapkata od stavot 1 na
ovoj ~len mora da bidat navedeni vo re{enieto.
(3)
Ako imatelot na pravoto ne gi ispolnuva svoite obvrski spored izdadenoto
re{enie za odobruvawe, carinskiot organ }e mu go odzeme odobrenieto.
^len 80
Obvrski na imatelot na pravoto i nivno
prenesuvawe na drugo lice
(1)
Imatelot na pravoto mora da go izvestuvacarinskiot organ za site dejstvija koi
}e nastanat po izdavaweto na odobrenieto, a se zna~ajni za negovata sodr`ina i
va`nost.
(2)
Carinskiot organ mo`e da pobara, imatelot na pravoto da dostavi soodveten
instrument za obezbeduvawe na pla}aweto na carinata, dokolku vo vrska so
stokata nastane obvrska za pla}awe carina.
(3)
Pravata i obvrskite na imatelot na pravoto, mo`at da se prenesat na drugo lice
koe gi ispolnuva uslovite propi{ani za toj vid na carinska postapka.
^len 81
(1)
Carinskata postapka so ekonomski efekt zavr{uva koga carinskiot organ }e izdade
drug vid na carinsko odobrenie za upotreba ili koristewe na stokata, koja bila
deklarirana za postapka so ekonomski efekt, ili za dobiena ili proizvedena
stoka za vreme na traeweto na postapkata so ekonomski efekt.
(2)
Carinskata postapka so ekonomski efekt zavr{uva i so odzemawe na odobrenieto za
sproveduvawe na carinskata postapka so ekonomski efekt ili so istekot na rokot
za sproveduvawe na postapkata, koja bila opredelena vo dozvolata.
(3)
Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ }e go opredeli rokot vo
koj carinskiot deklarant e dol`en da podnese nova carinska deklaracija za
stokata koja e predmet na carinska postapka so ekonomski efekt.
(4)
Rokot od stavot 3 na ovoj ~len ne mo`e da bide podolg od 30 dena.
(5)
Ako carinskiot deklarant ne ja zavr{i carinskata postapka soglasno so
propi{anite uslovi ili ne podnese nova carinska deklaracija soglasno so stav 4
na ovoj ~len vo propi{aniot rok, odnosno ne dostavi dokazi za zavr{uvawe na
odobrenata carinska postapka so ekonomski efekt vo propi{aniot rok, carinskiot
organ }e postapi soglasno so ~lenot 70 od ovoj zakon.
^len 82
Vladata
na Republika Makedonija gi utvrduva pobliskite kriteriumi i na~inot na
sproveduvawe na postapkata so ekonomski efekt.
2.3.2 Carinsko skladirawe
^len 83
(1)
Carinski sklad e bilo koj prostor {to }e go odobri direktorot na Carinskata
uprava i e pod carinski nadzor, vo koj mo`e da se skladira carinska stoka
soglasno so propi{anite uslovi.
(2)
Carinskiot organ mo`e da dozvoli skladirawe na stokata vo drugi prostori, koi
prvenstveno ne se nameneti za carinsko skladirawe na stoka, dokolku se
obezbedeni potrebnite uslovi utvrdeni so propisot od ~len 82 na ovoj zakon za
sproveduvawe na carinskiot nadzor.
(3)
Ako za skladirawe na nekoja stoka i postapuvawe so nea se propi{ani posebni
uslovi, carinskiot organ }e dozvoli, stokata da se skladira vo carinskiot sklad
ili vo drug prostor samo dokolku se ispolneti tie uslovi.
^len 84
Vo
carinski sklad mo`e da se skladira:
‑
carinskata stoka za koja ne e nastanat carinski dolg i ne e predmet na drugi
merki vo nadvore{no‑trgovskiot promet so stokata i
‑
doma{nata stoka za koja soglasno so posebni propisi, so vnesuvaweto vo
carinskiot sklad se primenuvaat merkite i propisite koi se predvideni za izvoz.
^len 85
(1)
Carinskiot sklad mo`e da bide javen ili privaten.
(2)
Javen carinski sklad e carinskiot sklad vo koj mo`e, soglasno so propi{anite
uslovi, da se skladira stoka na bilo koe doma{no ili stransko lice.
(3)
Privaten carinski sklad e carinskiot sklad namenet za skladirawe na carinskata
stoka na dr`atelot na carinskiot sklad.
^len 86
(1)
Dr`atel na carinski sklad e lice na koe mu e odobreno rabotewe so carinski
sklad.
(2)
Depozitor e lice koe spored deklaracijata e dol`no stokata da ja predade vo
carinskiot sklad ili lice na koe taa dol`nost mu e prenesena.
(3)Dr`atelot
na carinskiot sklad e odgovoren:
-da obezbedi stokata, koja e smestena vo carinskiot sklad,
da ne bide podignata od pod carinski nadzor;
-da gi ispolni obvrskite {to proizleguvaat od ~uvaweto na
stokata vo postapkata na carinskoto skladirawe i
-da gi ispolni posebnite uslovi koi proizleguvaat od
izdadenoto odobrenie.
(4)
Koga
se raboti za odobrenie za javen sklad, mo`e po isklu~ok da se predvidi,
odgovornosta od stav 3 alineja 1na ovoj ~len da padnat samo na depozitorot.
(5)
Depozitorot
e odgovoren za ispolnuvawe na obvrskite koi nastanuvaat za vremeto na stavawe
na stokata vo postapka na carinsko skladirawe do smestuvaweto na stokata vo
carinskiot sklad.
(6)
Vo
slu~aj na nepridr`uvawe kon odredbite na ovoj zakon, carinskiot organ mo`e da
go odzeme odobrenieto za rabota so carinskiot sklad.
^len 87
Dr`atelot
na carinskiot sklad mora da podnese instrument za obezbeduvawe na pla}awe
(garancija), soglasno so ~lenot 172 na ovoj zakon.
^len 88
Posebni dozvoli za rabotewe na
carinski sklad
(1)
Carinskiot organ mo`e, po isklu~ok, da odobri, vo carinski sklad:
‑
prerabotka na carinskata stoka vo carinskiot sklad, soglasno so postapkata za
privremen uvoz na stoki zaradi oblagoroduvawe, ako se ispolneti uslovite za
takvata postapka i ako carinskiot sklad e ureden za vr{ewe na takva prerabotka,
-
prerabotkata na
carinskata stoka vo carinskiot sklad e vo soglasnost so postapkata za
prerabotka pod carinski nadzor, ako se ispolneti uslovite za takva postapka i
dokolku carinskiot sklad e ureden za vr{ewe na takvata prerabotka i
-
~uvawe na doma{na
stoka, osven stokata od alineja 2 na ~len 84 od ovoj zakon.
(2)
Odobrenieto od stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot organ mo`e da go izdade samo
dokolku se obezbedeni uslovi na vr{ewe na carinski nadzor.
(3)
Stokata od stavot 1 na ovoj ~len ne e predmet na postapkata za carinsko
skladirawe.
^len 89
(1)
Dr`atelot na
carinskiot sklad mora da vodi evidencija za seta stoka koja se vnesuva ili se
iznesuva od carinskiot sklad, za period od pet godini od vnesuvawe ili
iznesuvawe na stokata.
(2)
Dr`atelot na
carinskiot sklad e dol`en vedna{ da ja vnese vo evidencijata, stokata koja se
vnesuva ili iznesuva od carinskiot sklad.
(3)
Na barawe na carinskiot organ, dr`atelot na carinskiot sklad mora vedna{ da mu
ja stavi na uvid evidencijata za stokite i da mu ovozmo`i proverka na stokite i
dokumentite vo carinskiot sklad.
(4)
Formata, sodr`inata i na~inot na vodeweto evidencija od stavot 2 na ovoj ~len
gi propi{uva ministerot za finansii.
^len 90
(1)
Po pravilo, stokata mo`e da se ~uva vo carinski sklad najmnogu edna godina.
(2)
Vo opravdani slu~ai, carinskiot organ mo`e da go prodol`i rokot za skladirawe
na stokata, najmnogu za u{te {est meseci.
(3)
Ako carinskiot deklarant, po istekot na rokot za carinsko skladirawe na
stokata, ne podnese barawe za prodol`uvawe na rokot za carinskoto skladirawe,
odnosno ne podnese carinska deklaracija za drug vid carinska postapka,
carinskiot organ }e postapi so stokata soglasno so ~lenot 70 od ovoj zakon.
^len 91
(1)
Carinskata stoka vo carinskiot sklad mo`e da bide predmet na voobi~aeni
postapki i dejstvija, koi se sproveduvaat so cel stokata da se so~uva, podgotvi
za pazar, odnosno proda`ba, ili da se so~uva nejziniot kvalitet.
(2)
Carinskiot organ e dol`en odnapred da ja odobri postapkata, odnosno
postapuvaweto so stokata soglasno so stavot 1 od ovoj ~len. Carinskiot organ e
dol`en, vo odobrenieto poblisku da gi opredeli uslovite pod koi mo`e da se
sprovede navedenata postapka.
(3)
Vladata na Republika Makedonija so propisot od ~lenot 82 na ovoj zakon, ja
utvrduva listata na odobrenite postapki i postapuvaweto od stavot 2 na ovoj
~len, kako i slu~aite vo koi postapkite od stavot 1 na ovoj ~len se zabraneti.
^len 92
Otstranuvawe i premestuvawe na stokata
od
carinski sklad
(1)
Stokata, koja e carinski skladirana, mo`e privremeno da se otstrani od
carinskiot sklad. Otstranuvaweto prethodno mora da go odobri carinskiot organ i
pritoa, da gi opredeli uslovite na takvoto postapuvawe.
(2)
Vo vreme koga stokata ne se nao|a vo carinskiot sklad, mo`e da bide predmet na
postapki i postapuvawa od ~lenot 95 na ovoj zakon, ako toa e navedeno vo
odobrenieto od stavot 1 na ovoj ~len.
(3)
Carinskiot organ mo`e da dozvoli premestuvawe na stokata od eden carinski sklad
vo drug.
^len 93
(1)
Ako za stokata vo carinskiot sklad nastane carinski dolg, a carinskata vrednost
na taa stoka se zasnova vrz realno platenata cena, odnosno cenata {to treba da
se plati i koja gi vklu~uva tro{ocite za skladirawe i ~uvawe na stokata,
takvite tro{oci ne se presmetuvaat vo carinskata vrednost na stokata pod uslov,
da se prika`ani odvoeno od realno platenata cena, odnosno od cenata {to treba
da se plati za taa stoka.
(2) Ako skladiranata stoka bila predmet na voobi~aenite
postapki i dejstvija od ~lenot 91 na ovoj zakon, na barawe na carinskiot
deklarant, pri opredeluvawe na visinata na carinskiot dolg, po isklu~ok od
~lenot 171 na ovoj zakon, se vodi smetka za prirodata na stokata, carinskata
vrednost i koli~inata na stokata, kako da ne bila predmet na voobi~aeni
postapki i dejstvija.
(3)
Koga
vo soglasnost so ~len 72 na ovoj zakon, skladiranata stoka e pu{tena vo sloboden
promet bez da se stavi na uvid na carinskiot organ i pred podnesuvawe na
soodvetna carinska deklaracija, kako podatoci za stokata za potrebite na ~len
171, se zemaat podatocite za stokata koi bile utvrdeni ili prifateni od
carinskiot organ pri zapo~nuvawe na postapkata na carinsko skladirawe, osven
koga se zemaat podatocite koi bile utvrdeni so dopolnitelna kontrola soglasno
so ~len 74 od ovoj zakon.
^len 94
Tro{ocite
za skladirawe vo javen carinski sklad, se presmetuvaat soglasno so tarifata za
tro{oci, {to ja donesuva dr`atelot na skladot.
^len 95
(1)
Civilni ili voeni brodovi i vozduhoplovi koi izleguvaat od zemjata, mo`at pod
carinski nadzor, da se snabdat so prehranbeni proizvodi ili drugi potrebni
proizvodi od carinski sklad. Civilni ili voeni brodovi mo`at da prodavaat takva
stoka na nivnite patnici, na na~in i postapka vo soglasnost so propisot od ~len
82 na ovoj zakon
(2)
Civilni ili voeni brodovi i vozduhoplovi koi vleguvaat vo zemjata mo`e da
vnesuvaat prehranbeni proizvodi ili drugi potrebni proizvodi bez pla}awe
carina, ako ostanat na brodot ili vozduhoplovot. Ako takva stoka se rastovari,
so cel da bide pu{tena vo sloboden promet taa mora da bide stavena na uvid na
carinskiot organ i za nea mora da se platat uvozni dava~ki i danok kako da e
uvezena.
^len 96
(1)
Slobodni carinski
prodavnici se objekti locirani na me|unarodni aerodromi ili me|unarodni patni
grani~ni premini, koi nudat proda`ba na stoka koja ne e optovarena so uvozni
dava~ki i danok na patnici koi go napu{taat carinskoto podra~je na Republika
Makedonija, po carinskata kontrola ili na patnici koi doa|aat od stranstvo,
pred carinskata kontrola.
(2)
Za ~uvawe na
stokata vo slobodnite carinski prodavnici se primenuvaat odredbite za
postapkata na carinsko skladirawe.
(3)
Stokata vo slobodnite carinski prodavnici se nabavuva od carinskite skladovi.
(4)
Direktorot na Carinskata uprava izdava odobrenie za otvorawe na slobodni
carinski prodavnici pod uslovi :
‑
podnositelot na baraweto i dr`atelot na slobodnata carinska prodavnica da e
lice so sedi{te vo Republika Makedonija;
‑
dr`atelot na slobodnata carinska prodavnica da dostavi verodostojni dokazi za
toa deka }e bidat po~ituvani uslovite pod koi }e raboti slobodnata carinska
prodavnica ;
-
da e obezbeden
carinski nadzor i onevozmo`en pristap na neovlasteni lica vo slobodnata
carinska prodavnica i
-
da ja vodi
propi{anata evidencija za stokite koi se ~uvaat i prodavaat vo slobodnata
carinska prodavnica na na~in koj na carinskite organi im ovozmo`uva vr{ewe na
carinski nadzor i kontrola.
(5)
Dr`atelot na slobodnata carinska prodavnica mora da deponira garancija soglasno
so ~lenot 172 od ovoj zakon.
(6)Carinskiot
organ, vo bilo koe vreme ima pristap vo slobodnite carinski prodavnici za
proverka na stokata i dokumentite i ima pravo da go proveruva identitetot na
licata koi kupuvaat stoka od ovie prodavnici.
(7)Dr`atelot
na slobodnata carinska prodavnica mora da gi plati uvoznite dava~ki za stokite
koi }e gi prodade sprotivno na stav 1 od ovoj ~len, ili za stokite za koi ne
mo`e da se utvrdi dali bile navistina prodadeni vo soglasnost so propisite koi
va`at za prodavawe na stokite vo slobodnite carinski prodavnici.
(8)Direktorot
na Carinskata uprava mo`e da go odzeme odobrenieto na dr`atelot i da naredi
zatvorawe na slobodnata carinska prodavnica, dokolku istiot ne se pridr`uva na
odredbite od ovoj zakon.
(9)Vladata
na Republika Makedonija gi propi{uva pobliskite uslovi i na~inot za otvorawe,
zatvarawe i rabota na slobodnite carinski prodavnici.
2.3.3
Uvoz na stoka zaradi proizvodstvo nameneto za izvoz
^len 97
Vo
postapkata na uvoz na stoka nameneta za proizvodstvo za izvoz (vo natamo{en
tekst: uvoz zaradi izvoz) mo`at na carinskoto podra~je da se koristat slednive
uvozni stoki za edna ili pove}e proizvodni operaacii:
-
stoka
pu{tena vo sloboden promet, za koja se vr{i vra}awe na platenite uvozni
dava~ki, dokolku stokata se izveze od carinskoto podra~je vo vid na dobieni
proizvodi (sistem na vra}awe na carinata - draw back sistem) i
-
privremeno
uvezenata stoka koja ostanuva vo sopstvenost na stransko lice, pri ~ij uvoz ne
se pla}aat uvozni dava~ki, dokolku dobienite proizvodi ili privremeno uvezenata
stoka povtorno se izveze vo opredelen rok (privremen uvoz na stoka zaradi
oblagoroduvawe).
^len 98
Izbri{an
so izmenite i dopolnuvawata na carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br:25/2000-Str:1482).
^len
99
(1)
Vladata na Republika Makedonija soglasno so aktot od ~lenot 83 na ovoj zakon,
gi opredeluva slu~aite i kriteriumite spored koi mo`e:
‑
dobienite proizvodi da se proizvedat od identi~ni stoki i
‑
dobienite proizvodi od identi~ni stoki da se izvezat od Republika Makedonija i
pred uvozot na uvoznite stoki.
(2)
Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, uvoznite stoki se smetaat za identi~ni, a
identi~nite stoki ‑ za uvozni.
(3)
Identi~nite stoki, ~ija upotreba se dozvoluva soglasno so stavot 1 na ovoj
~len, mora da bidat so ist kvalitet i so isti svojstva i da bidat rasporedeni
vo ista oznaka na carinskiot tarifen broj, kako i uvoznite stoki. Ako taka e
opredeleno so propisot od ~lenot 82 od ovoj zakon, Carinskata uprava mo`e da
dozvoli da se upotrebat identi~ni stoki {to se podobro obraboteni od uvezenite
stoki.
(4)
Koga se primenuva alinejata 2 od stav 1 na ovoj ~len, a dobienite proizvodi bi
podle`ele na pla}awe na izvozni dava~ki, imatelot na pravoto e dol`en da dade
obezbeduvawe za pla}awe na dava~kite vo slu~aj ako uvoznite stoki ne se uvezat
vo propi{aniot rok. Obezbeduvaweto se dava pred da se izvr{i izvozot, odnosno
povtorniot izvoz na dobienite proizvodi vo ramkite na postapkata na uvoz zaradi
izvoz.
^len 100
(1)
Odobrenieto za uvoz zaradi izvoz go izdava carinskiot organ, vrz osnova na
barawe na liceto koe gi vr{i proizvodnite operacii ili liceto koe go dogovara
nivnito izvr{uvawe.
(2)
Odobrenieto mo`e da se izdade samo pod slednive uslovi:
‑
ako baratelot od stavot 1 na ovoj ~len e lice so sedi{te vo Republika
Makedonija;
‑
ako uvoznata stoka, osven vo slu~aite od ~lenot 3 to~ka 16 alineja 4 na ovoj
zakon, mo`e da se prepoznae vo dobieniot proizvod, odnosno vo slu~aj od ~lenot
99 na ovoj zakon, ako e mo`no da se proveri ispolnuvaweto na uslovite za
upotreba na identi~ni stoki i
‑
ako odobruvaweto na postapkata na uvoz zaradi izvoz mo`e da vlijae na
podobruvawe na uslovite za izvoz ili povtoren izvoz na dobienite proizvodi i
ako ne se zasegnati osnovnite interesi na doma{nite proizvoditeli (ekonomski
uslovi).
^len 101
(1)
Carinskiot organ, vo odobrenieto od ~lenot 100 na ovoj zakon, go opredeluva
rokot, koj ne mo`e da bide podolg od 12 meseci, vo koj imatelot na pravoto e
dol`en dobienite proizvodi da gi izveze ili povtorno da gi izveze, odnosno za
niv da bara odobruvawe na druga carinska postapka.
(2)
Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, rokot mo`e da bide prodol`en vrz osnova
na pismeno barawe na imatelot na pravoto, no ne podolgo od {est meseci.
(3)
Rokot od stavot 1 na ovoj ~len, po~nuva da te~e od denot na odobruvaweto na
postapkata na uvoz zaradi izvoz.
(4)
Koga e izdadeno odobrenie za upotreba na identi~ni stoki, a dobienite proizvodi
se izvezeni pred uvozot na uvoznite stoki, carinskiot organ }e go opredeli i
rokot vo koj mora stranskata stoka da bide deklarirana zaradi postapka na uvoz
zaradi izvoz. Toj rok te~e od denot na priemot na izvoznata deklaracija koja se
odnesuva na dobienite proizvodi proizvedeni od soodvetni identi~ni stoki.
(5)
Vladata na Republika Makedonija mo`e, za odredeni proizvodni operacii ili
opredeleni vidovi uvozna stoka, da opredeli drugi rokovi zavisno od prirodata
na proizvodno‑tehnolo{kiot proces.
^len 102
(1)
Carinskiot organ gi
odobruva normativite za upotreba na uvoznata stoka vo postapkata na uvoz zaradi
izvoz vrz osnova na dostavenite podatoci za normativite koi se primenuvaat vo
proizvodnite operacii i so utvrduvawe na okolnostite pod koi proizvodnite
operacii se izvr{uvaat ili treba da se izvr{at.
(2)
Imatelot na pravoto
e dol`en da vodi evidencija za normativite primeneti vo proizvodnite operacii
po odelni vidovi na uvozna stoka.Imatelot na pravoto vo sekoe vreme mora da
bide vo mo`nost na carinskiot organ da mu ja poka`e ovaa evidencija i da
obezbedi uvid na stokata vo zaliha.
^len 103
(1)
Uvoznata
stoka vo nepromeneta sostojba i dobienite proizvodi, mo`at da se pu{tat vo
sloboden promet soglasno so odredbite na ovoj zakon, koi se odnesuvaat na
pu{tawe na stokata vo sloboden promet i pod uslovi predvideni vo propisot od
~len 82 na ovoj zakon.
(2) Vladata na Republika Makedonija mo`e
da go zabrani pu{taweto na stokata vo sloboden promet, zaradi za{tita na
doma{noto proizvodstvo.
^len 104
(1)
Ako nastane carinski dolg, visinata na toj dolg se opredeluva vrz osnova na
podatocite koi va`ele za carinskata stoka vo momentot na priemot na
deklaracijata za postapka za uvoz zaradi izvoz na taa stoka.
(2)
Ako za stokata od stavot 1 na ovoj ~len, pri priemot na carinskata deklaracija
za pu{tawe vo sloboden promet,va`i preferencijalen carinski tretman vo ramki na
carinskite kvoti, taa stoka mo`e da bide predmet na preferencijalen carinski
tretman samo pod uslov takviot preferencijalen tretman da va`el za identi~ni
stoki vo momentot na priemot na deklaracijata za zapo~nuvawe na postapkata na
uvoz zaradi izvoz na taa stoka.
^len 105
(1)
Nekoi ili site dobieni proizvodi, ili uvezena stoka ili uvozna stoka vo
nepromeneta sostojba mo`e privremeno da se izveze zaradi oblagoroduvawe nadvor
od carinskoto podara~je, ako toa go dozvoli carinskiot organ, soglasno so
postapkata predvidena za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe.
(2)
Ako dojde do obvrska za pla}awe na carina za povtorno uvezenite proizvodi, se
presmetuva:
‑
carina za dobienite proizvodi ili uvoznata stoka vo nepromeneta sostojba, vo
soglasnost so ~len 104 na ovoj zakon.
‑
carina na vrednosta za izvr{enata usluga, vklu~uvaj}i ja vrednosta na
materijalot upotreben za tie celi i drugite tro{oci napraveni nadvor od
carinskoto podra~je vo vrska so isporaka i dostavuvawe na stokata, vo
soglasnost so pravilata predvideni vo postapkata na privremen izvoz na stoka
zaradi oblagoroduvawe.
^len 106
(1)
Ako carinskiot organ odobri privremen uvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe,
imatelot na pravoto e dol`en, pred pu{taweto na stokata, da dostavi soodvetna
garancija soglasno so ~lenot 172 od ovoj zakon.
(2)
Garancijata od stavot 1 na ovoj ~len, ne e potrebno da se dostavi vo slu~aj
koga stokata bi bila oslobodena od pla}awe carina, dokolku e pu{tena vo
sloboden promet ili vo slu~aj koga na drug na~in e zagarantirano pravilno
sproveduvawe na odobrenata carinska postapka.
^len 107
(1)
Sistemot na vra}awe
na carina mo`e da se koristi za sekoja stoka, osven za onaa koja vo momentot na
priemot na carinskata deklaracija za pu{tawe vo sloboden promet:
-
e predmet na
kvantitativno ograni~uvawe na uvozot ili
-
mo`e vo ramkite na
carinskite kvoti da bide predmet na preferencijalen carinski tretman ili da
mo`e da bide predmet na nekoja nacionalna merka za promena na carinskata
stapka.
(2)
Vo carinskata deklaracija za pu{tawe na stokata vo sloboden promet mora da bide
navedeno deka imatelot na pravoto }e bara vra}awe na carinata, soglasno so sistemot za vra}awe na carinata
i uslovite {to mora da bidat ispolneti za vra}awe.
(3)
Primenata na sistemot za vra}awe na carinata ja isklu~uva primenata na
odredbite od ~lenovite 99, 101stav 4, 103 i104 na ovoj zakon.
(4)
Privremeniot izvoz na stoka, vo smisla na ~lenot 105 od ovoj zakon ne mo`e da
se smeta za izvoz, vrz osnova na koj e mo`no da se bara vra}awe na carinata,
osven ako stokata ne e povtorno uvezena na carinskoto podra~je vo propi{aniot
rok.
(5)
Imatelot na pravoto mo`e da pobara vra}awe na platenata carina, dokolku mo`e da
doka`e deka dobienite proizvodi proizvedeni od uvezenata stoka koja bila
pu{tena vo sloboden promet spored sistemot za vra}awe na carinata:
‑
bile izvezeni ili
-
bila odobrena
carinska postapka za tranzit, carinsko skladirawe uvoz zaradi izvoz ili
vnesuvawe vo slobodnata i carinskata zona, so cel dobienite proizvodi da bidat
izvezeni ili povtorno izvezeni.
(6)
Imatelot na pravoto mo`e da pobara vra}awe na platenata carina samo dokolku se
ispolneti site uslovi za sproveduvawe na postapkite navedeni vo stavot 5 na
ovoj ~len.
(7)
Stokata od stavot 5 alineja 2 na ovoj ~len se smeta za carinska stoka.
(8) Imatelot na pravoto mo`e da podnese
barawe za vra}awe na uplatenata carina vo rok od edna godina od denot koga bile
ispolneti uslovite za vra}awe na platenata carina.
(9)
Na~inot i postapkata za sproveduvawe na sistemot za vra}awe na carinata gi
propi{uva vladata na Republika Makedonija.
2.3.4. Prerabotka pod carinski nadzor
^len 108
(1)Postapkata
za prerabotka pod carinski nadzor mu ovozmo`uva na imatelot na pravoto da ja
upotrebi uvezenata stoka na carinskoto podra~je za prerabotka, so koja se
menuva nejzinata priroda ili oblik, ne so cel uvezenata stoka da podle`i na
pla}awe carina ili da bide predmet na drugi merki vo nadvore{no‑trgovskiot
promet so stokata, tuku ovozmo`uva, proizvodite koi se rezultat na takvata
prerabotka da bidat pu{teni vo sloboden promet, pri {to tie proizvodi podle`at
na pla}awe carina, spored stapkata {to e propi{ana za niv (vo natamo{niot
tekst: preraboteni proizvodi).
(2)Vladata
na Republika Makedonija gi utvrduva slu~aite vo koi mo`e da se upotrebuva
postapkata za prerabotka pod carinski nadzor.
^len 109
(1)
Re{enie za odobruvawe za vr{ewe prerabotka pod carinski nadzor izdava
Carinskata uprava.
(2)
Re{enie za odobruvawe mo`e da se izdade na barawe na liceto koe ja sproveduva postapkata
za prerabotka ili liceto koe takvata postapka ja dogovara.
(3)
Re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se izdade samo na:
‑
lice koe ima sedi{te vo Republika Makedonija,
‑
ako uvezenite proizvodi mo`at da se identifikuvaat so prerabotenite proizvodi;
‑
ako proizvodot od prerabotenata stoka ne e mo`no ekonomski opravdano da se
vrati vo sostojba pred prerabotkata, pa na toj na~in povtorno da gi dobie
sostavnite delovi ili sostojbata {to ja imala pri uvozot;
‑
ako, zaradi postapkata za prerabotka pod carinski nadzor, ne se zloupotrebat
propisite za potekloto na stokata i koli~inskite ograni~uvawa na uvozot, koi bi
se odnesuvale na uvezenata stoka i
‑
ako primenata na taa postapka pomaga da se realizira, odnosno za{titi
proizvodstvoto vo dr`avata i ne se zagrozuvaat su{tinskite interesi na
doma{nite proizvoditeli na ista stoka vo Republika Makedonija (ekonomski
uslovi).
^len 110
Na
postapkata za prerabotka pod carinski nadzor soodvetno se primenuvaat odredbite
od ovoj zakon za postapkata za uvoz zaradi izvoz, koi se odnesuvaat na rokovite
i normativite, soglasno so ~lenovite 101 i 102 od ovoj zakon.
^len 111
Dokolku
dojde do carinski dolg vrz osnova na uvezena stoka vo nepromenet vid ili
poluproizvod po odnos na odobrenata postapka za prerabotka pod carinski nadzor,
visinata na carinskiot dolg se opredeluva vrz osnova na elementite koi va`at za
uvezenata stoka vo momentot na priemot na deklaracijata za zapo~nuvawe na postapkata
za prerabotka pod carinski nadzor.
^len 112
(1)
Ako za uvoz na opredelena stoka va`at preferencijalni carinski stapki vo
momentot koga e odobrena postapkata za prerabotka pod carinski nadzor, a preferencijalnite
stapki mo`at da se primenuvaat i na proizvodite ednakvi na prerabotenite
proizvodi, koi se pu{taat vo sloboden promet, carinata za prerabotenite
proizvodi se opredeluva so primena na tie preferencijalni carinski stapki.
(2)
Ako preferencijalnite carinski stapki od stavot 1 na ovoj ~len po odnos na
uvezenata stoka se primenuvaat samo vo ramkite na carinskite kvoti,
preferencijalnite carinski stapki vo vrska so prerabotenite proizvodi se
primenuvaat samo dokolku takvite stapki mo`at da se primenat na uvezenata stoka
vo momentot na priemot na deklaracijata za pu{tawe na stokata vo sloboden
promet. Vo toj slu~aj, koli~inata na uvezenata stoka, realno upotrebena vo
prerabotkata na preraboteniot proizvod, pu{tena od carinski nadzor, vleguva vo
ramkite na carinski koli~inski ograni~uvawa vo momentot na priemot na
deklaracijata za pu{tawe na stokata vo sloboden promet, a pritoa ne gi
optovaruva carinskite koli~inski ograni~uvawa za proizvodite {to se ednakvi so
prerabotenite proizvodi.
2.3.5. Privremen uvoz
^len 113
Imatelot
na pravoto mo`e, vo postapkata za privremen uvoz, da ja upotrebi uvezenata
stoka na carinskoto podra~je so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe
carina, ako taa stoka e nameneta za povtoren izvoz, a ne zaradi nejzina
promena, osven voobi~aenata amortizacija zaradi nejzina upotreba.
^len 114
(1)
Privremen uvoz na stoka se odobruva na barawe na lice koe ja koristi stokata
ili go dogovara nejzinoto koristewe.
(2)
Carinskiot organ nema da ja odobri postapkata za privremen uvoz na stoka
dokolku ne mo`e da se obezbedi nejzina identifikacija dodeka e vo postapka.
^len 115
(1)
Carinskiot organ go opredeluva rokot vo koj uvezenata stoka mora povtorno da bide
izvezena ili za nea da bide utvrdena nekoja druga carinska postapka.
(2)
Pri opredeluvaweto na rokot, carinskiot organ e dol`en da gi zeme predvid
celite zaradi koj stokata privremeno se uvezuva, pri {to najdolgoto vremetraewe
vo koe stokata mo`e da ostane vo ovaa postapka }e bide 24 meseci.Carinskite
organi mo`at da odredat i pokus rok vo soglasnost so podnositelot na
baraweto.
(3)
Carinskiot organ mo`e, od opravdani pri~ini, da go prodol`i rokot od stavot 2
na ovoj ~len.
^len 116
Celosno ili delumno osloboduvawe od
pla}awe carina
(1)
Imatelot na pravoto mo`e da pobara celosno osloboduvawe od pla}awe carina kaj
privremeniot uvoz na stoka, ako se raboti za:
‑
slu~ai vo koi stokata, dokolku bila pu{tena vo sloboden promet, bi bila
oslobodena od pla}awe carina soglasno so ovoj zakon;
‑
stoka koja privremeno se uvezuva zaradi ispituvawe, izlagawe ili vr{ewe na
probi, dokolku stranskiot sopstvenik ja dal besplatno i na opredelno vreme;
‑
stoka koja privremeno se uvezuva zaradi izlagawe na me|uanrodni saemi, izlo`bi
i drugi priredbi ‑ za stoka koja e predmet na izlagawe i za predmeti koi
se upotrebuvaat za ureduvawe na saemski, odnosno izlo`beni prostori;
‑
`ivotni, instrumenti, rekviziti i drugi predmeti koi{to se nameneti za kulturno‑umetni~ki,
sportski i drugi priredbi, odnosno snimawe na filmovi;
‑
ambala`a, i tovaren pribor i pribor za za{tita, koi se nameneti za dostavuvawe
ili ekspedirawe na stokata dokolku e stranska sopstvenost;
‑
oprema nameneta za potrebite na vladini, nevladini, me|unarodni i me|udr`avni
organizacii ili me|unarodni, odnosno me|udr`avni komisii, koi imaat sedi{te,
odnosno pretstavni{tvo vo Republika Makedonija;
‑
oprema nameneta za otstranuvawe na neposredna opasnost od epidemii, elementarni
ili drugi prirodni nepogodi, odnosno za otstranuvawe na nivnite neposredni
posledici;
‑
jahti, edrilici i drugi plovni objekti so nivni vezovi i pribor za ukotvuvawe,
dokolku se nameneti za sport i rekreacija, pod uslov privremeno da gi uvezuva
lice koe e registrirano za vr{ewe na dejnost iznajmuvawe na stranski jahti,
edrilici i drugi plovni objekti vrz osnova na spogodba sklu~ena so stranski
sportski klubovi i nivni sojuzi za iznajmuvawe na stranski turisti ‑
~lenovi na tie klubovi i nivnite sojuzi vo Republika Makedonija;
‑
oprema koja privremeno ja uvezuvaat postojanite dopisnici, odnosno dopisni{tva
na stranski sredstva za javno informirawe, registrirani vo carinskoto podra~je.
(2)
Delumno osloboduvawe od pla}awe carina mo`e da se odobri pri privremen uvoz na
stoka koja ostanuva vo sopstvenost na stranskoto lice, a ne e navedena vo
stavot 1 na ovoj ~len.
(3)
Kriteriumite
i na~inot na koj imatelot na pravoto mo`e da ostvari celosno ili delumno
osloboduvawe od pla}awe carina spored stavovite 1 i 2 na ovoj ~len gi propi{uva
Vladata na Republika Makedonija.
(4)
Vladata na Republika Makedonija mo`e, koga e toa potrebno zaradi za{tita na
proizvodstvoto i osnovnite interesi na doma{nite proizvoditeli na sli~na stoka
(ekonomski uslovi),so propisot od ~len 82 na ovoj zakon, da gi propi{e slu~aite
za koi ne e mo`no da se bara delumno osloboduvawe od pla}awe carina.
^len 117
Presmetuvawe na delumnoto osloboduvawe
od pla}awe carina
(1)
Visinata na carinata {to se pla}a na privremeno uvezenata stoka so delumno
osloboduvawe od pla}awe carina, iznesuva 3%, od iznosot na carinata {to bi
trebalo da se plati za taa stoka,dokolku bi bila pu{tena vo sloboden promet na
denot koga za nea bil odobren privremeniot uvoz. So zapo~nuvawe na postapkata na
privremen uvoz, navedeniot iznos se pla}a za sekoj mesec ili del od mesecot, vo
rokot za koj privremeniot uvoz e odobren.
(2)
Visinata na carinata, {to se pla}a soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, ne smee
da go nadmine iznosot na dava~kite, {to bi trebalo da se platat, dokolku
stokata bi bila pu{tena vo sloboden promet na denot koga za nea bil odobren
privremeniot uvoz, bez presmetuvawe kamata.
(3)
Povolnostite vo vrska so pla}aweto carina, {to mu se odobruvaat na imatelot na
pravoto, pri prenosot na pravoto i obvrskata na drugo lice, se utvrduvaat
posebno.
(4)
Ako prenosot od stavot 3 na ovoj ~len se vr{i so delumno osloboduvawe od
pla}awe carina kaj dvajca nositeli, vo ramkite na istiot mesec, nositelot na
prvobitnoto odobrenie e dol`en da plati carina za celiot mesec.
(5)
Imatelot na pravoto e dol`en za privremen uvoz na stoka za koja ne e odobreno
celosno osloboduvawe od pla}awe carina, na carinskiot organ da mu dostavi
soodveten instrument za obezbeduvawe na pla}aweto carina, soglasno so ~lenot
173 od ovoj zakon.
^len 118
(1)
Ako carinskiot dolg nastane vo vrska so privremeno uvezenata stoka, toj }e se
opredeli vrz osnova na podatoci za taa stoka vo momentot na priemot na
deklaracijata za privremen uvoz.
(2)
Vo slu~aite od stavot 1 na ~len 116 na ovoj zakon, visinata na carinskiot dolg
se utvrduva vrz osnova na podatocite {to va`ele na denot na nastanuvaweto na
carinskiot dolg.
(3)
Ako carinskiot dolg nastane od drugi pri~ini, a ne zaradi postapkata na privremen
uvoz so delumno osloboduvawe od pla}awe carina, visinata na carinskiot dolg e
ednakva na razlikata me|u visinata na carinskiot dolg presmetan vrz osnova na
stavot 1 od ovoj ~len i dolgot {to treba da se plati vrz osnova na ~lenot 117
stav 1 od ovoj zakon.
2.3.6. Privremen izvoz zaradi
oblagoroduvawe
^len 119
(1)
Postapkata za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe mu ovozmo`uva na
imatelot na pravoto, doma{nata stoka privremeno da ja izveze od carinskoto
podra~je, za da bide oblagorodena, a proizvodite {to se rezultat na takvoto
oblagoroduvawe, da gi vrati vo carinskoto podra~je i da gi pu{ti vo sloboden
promet so celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina.
2)
Za privremeno izvezenata doma{na stoka eventualno se presmetuva izvozna dava~ka
i se primenuvaat merkite na nadvore{no trgovskiot promet i drugite dejstvija
{to se primenuvaat za stoka {to go napu{ta carinskoto podra~je.
(3)
Vo soglasnost so ovoj zakon, stokata mo`e privremeno da se izveze zaradi
oblagoroduvawe vo smisla na izvr{uvawe na proizvodnite operacii od ~lenot 3
to~ka 16 alinei od 1 do 3 na ovoj zakon.
^len 120
(1)
Pri
privremen izvoz na stoka za oblagoroduvawe:
-izvozot nema da predizvikuva vra}awe ili osloboduvawe od
pla}awe na carina,
-izvozot nema da predizvikuva steknuvawe na izvozni
nadomestoci ili drugi finansiski povolnosti povrzani so izvozot.
(2)
Postapka za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe ne e mo`na za
doma{na stoka koja pred izvozot bila pu{tena vo sloboden promet bez pla}awe
carina, zaradi vidot na krajnata upotreba na stokata do istekot na uslovite
utvrdeni za primena na takvoto osloboduvawe od pla}awe na carina.
^len 121
(1)
Carinskiot organ }e odobri privremen izvoz na stokata zaradi oblagoroduvawe na
barawe na liceto koe gi dogovara proizvodnite operacii ~ij predmet bi bila
privremeno izvezenata stoka.
(2)
Privremen izvoz na stoka mo`e da se odobri samo:
‑
na lice so sedi{te vo Republika Makedonija,
‑
ako mo`e da se utvrdi deka dobienite proizvodi se rezultat na prerabotka na
privremeno izvezenata stoka i
‑
ako toa odobruvawe ne gi zagrozuva su{tinskite interesi na doma{nite
proizvoditeli (ekonomski uslovi).
^len 122
(1)
Pri odobruvaweto na privremeniot izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe,
carinskiot organ go opredeluva rokot koj ne mo`e da bide podolg od 12 meseci,
vo koj dobienite proizvodi mora povtorno da bidat uvezeni na carinskoto
podra~je. Taka opredeleniot rok mo`e da se prodol`i vrz osnova na navremeno
podneseno barawe na imatelot na pravoto, dokolku za toa postojat opravdani
pri~ini, no ne podolgo od {est meseci.
(2)
Za sledewe i kontrola na normativite za upotreba na privremeno izvezenata stoka
soodvetno se primenuva ~lenot 102 na ovoj zakon.
^len 123
Uslovi za odobruvawe na celosno ili
delumno
osloboduvawe od pla}awe carina
(1)
Celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina, carinskiot organ mo`e da
odobri samo za dobienite proizvodi deklarirani za pu{tawe vo sloboden promet od
ime ili za smetka na imatelot na pravoto ili na drugo lice so sedi{te vo
Republika Makedonija, dokolku toa dobilo soglasnost od imatelot na pravoto i gi
ispolnuva uslovite od re{enieto za odobruvawe. Delumno ili celosno osloboduvawe
ne mo`e da se odobri, dokolku nekoj od uslovite ili od obvrskite, povrzani so
sproveduvaweto na postapkata za privremen izvoz na stokata zaradi
oblagoroduvawe ne se ispolneti, osven ako se utvrdi deka propustite ne se od
zna~ewe za pravilnosta na sproveduvaweto na navedenata postapka.
(2)
Celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina, {to treba da se presmeta
soglasno so ~lenot 119 stav 1 od ovoj zakon, se vr{i taka {to od iznosot na
carinata presmetana za dobienite proizvodi {to se pu{taat vo sloboden promet se
odzema iznosot na carinata za privremeno izvezenata stoka {to bi morala da se
presmeta za istiot datum,dokolku taa stoka bi bila uvezena na carinskoto
podra~je od dr`ava vo koja stokata bila predmet na proizvodna operacija ili na
poslednata proizvodna operacija.
(3)
Vrednosta {to }e se odzeme soglasno so stavot 2 na ovoj ~len se utvrduva vrz
osnova na koli~inata i vidot na stokata na denot na priemot na deklaracijata za
postapka za privremen izvoz na stoka, zaradi oblagoroduvawe i vrz osnova na
drugi poedinosti na denot na priemot na deklaracijata za pu{tawe na dobienite
proizvodi vo sloboden promet.
(4)
Vrednosta na privremeno izvezenata stoka, {to se zema predvid pri
opredeluvaweto na carinskata vrednost na dobienata stoka, se utvrduva soglasno
so ~lenot 32 to~ka 6 stav 1 na ovoj zakon ili ako vrednosta ne mo`e da se
utvrduva na toj na~in, razlikata me|u carinskata vrednost na dobienite
proizvodi i proizvodnite tro{oci.
(5)
Ako predmet na proizvodnata operacija e popravka na privremeno izvezenata
stoka, taa stoka mo`e da se pu{ti vo sloboden promet so celosno osloboduvawe od pla}awe carina, dokolku na
nadle`niot carinski organ mu se dadat dokazi deka popravkata bila besplatna
zaradi obvrskite od garancijata. Takvata povolnost ne mo`e da se dobie dokolku
stokata ve}e bila o{tetena vo prvata postapka za pu{tawe na stokata vo sloboden
promet.
(6)
Vo slu~aj popravkata na privremeno izvezenata stoka da bila izvr{ena so
naplata, taa stoka mo`e da bide predmet na delumno osloboduvawe od pla}awe carina.
Pri utvrduvawe na delumnoto osloboduvawe od pla}awe carina na dobienite
proizvodi, kako carinska vrednost }e se zemat predvid tro{ocite za popravka,
dokolku tie tro{oci prestavuvaat edinstven nadomestik za popravka i na niv ne
vlijaat nikakvi odnosi me|u imatelot na pravoto i liceto koe ja izvr{ilo
popravkata.
^len 124
(1)
Koga privremeno izvezenata stoka, bi bila pu{tena vo sloboden promet i pritoa
od nejzinata namena bi zavisela primena na poniska ili nula zarinska stapka,
ovaa carinska stapka }e se primeni pri opredeluvawe na delumno osloboduvawe na
dobienite proizvodi, dokolku ovaa privremeno izvezena stoka se upotrebuva za
taa namena vo zemjata vo koja se vr{i oblagoroduvaweto.
(2)
Ako dobienite proizvodi podle`at na
preferencijalnata carinska stapka,a na preferencijalna carinska stapka
bi podle`ele i stoki koi se rasporeduvaat vo ist tarifen broj kako i privremeno
izvezenite stoki, za presmetuvawe na iznosot soglasno so ~len 123 stav 2 na ovoj zakon }e se primeni
preferencijalnata carinska stapka,dokolku privremeno izvezenata stoka bi gi
ispolnuvala uslovite za preferencijalna carinska stapka.
^len 125
Sistem
na na pravoto e dol`en da dostavi soodveten instrument za obezbeduvawe na pla}aweto
na uvoznite dava~ki, dokolku izvozot ne bide izvr{en vo opredeleniot rok, no ne
podolgo od dva meseci, smetano od denot na priemot na deklaracijata za pu{tawe
na proizvodot za zamena vo sloboden promet. Po isklu~ok, vrz osnova na barawe
na imatelot na pravoto, rokot mo`e da bide prodol`en, no ne podolgo od {est
meseci.
(1)
Sistemot na zamena ovozmo`uva, so primena na odredbite od ~lenovite 119 do 124
na ovoj zakon, uvezeniot proizvod (vo natamo{niot tekst: proizvod za zamena) da
go zameni dobieniot proizvod.
(2)
Carinskiot organ mo`e da dozvoli primena na sistemot za zamena dokolku se
raboti za popravka na doma{na stoka. Carinskiot organ mo`e da dozvoli primena
na sistemot za zamena samo dokolku e mo`no dopolnitelno da se kontrolira
ispolnuvaweto na uslovite od stavovite 6 i 7 na ovoj ~len.
(3)
Uslovite propi{ani za dobienite proizvodi va`at i za proizvodite za zamena.
(4) Carinskiot organ mo`e, pod uslovi {to }e
gi opredeli Vladata na Republika Makedonija, da odobri proizvodite za zamena da
se uvezuvaat pred privremeniot izvoz na stokata (prethoden uvoz).
(5)
Vo slu~aj od stavot 4 na ovoj ~len, imatelot tarifen broj, da se so ist
trgovski kvalitet i tehni~ki karakteristiki, kako i privremeno izvezenata stoka
{to }e bide predmet na popravka.
(7)
Ako privremeno izvezenata stoka se upotrebuvala pred privremeniot izvoz,
proizvodot za zamena ne smee da bide nov, tuku upotrebuvan, osven dokolku e
nabaven besplatno poradi garancija ili proizvodna gre{ka.
^len 126
Carinski dolg kaj prethoden uvoz na
proizvodi
za zamena
Kaj
prethodniot uvoz na proizvodi za zamena, soglasno so ~lenot 125 stav 4 na ovoj
zakon, dokolku carinata se pla}a soglasno so ~lenot 123 na ovoj zakon,
vrednosta {to treba da se odzeme se utvrduva vrz osnova na podatocite koi va`at
za privremeniot izvoz na stoka na denot na priemot na carinskata deklaracija za
privremen izvoz na stokata zaradi oblagoroduvawe.
^len 127
Na
postapkata za privremen izvoz na stoka zaradi oblagoroduvawe spored sistemot na
zamena, ne se primenuvaat odredbite od ~lenot 121 stav 2 alineja 2 na ovoj zakon.
2.4. Carinska postapka pri izvoz na
stoka
^len 128
(1)
Izvoznata carinska postapka e izvr{uvawe na dejstvata i merkite vo nadvore{no‑trgovskiot
promet so stokite kako i pla}awe na izvozni dava~ki dokolku se predvideni so
cel doma{nata stoka da mo`e da go napu{ti carinskoto podra~je.
(2)
Izvoznata postapka se sproveduva za sekoja stoka {to se izvezuva, osven doma{nata
stoka pod tranzitna postapka od ~len 134 na ovoj zakon i stokata {to se izvezuva soglasno so
postapkata za privremen izvoz zaradi oblagoroduvawe.
(3)
Izvoz na stoka mo`e da se dozvoli pod uslov, stokata za koja e podnesena
izvozna carinska deklaracija da go napu{ti carinskoto podra~je vo ista sostojba
vo kakva bila vo momentot na priemot na izvoznata carinska deklaracija.
(4)
Stokata deklarirana za izvoz e pod carinski nadzor od momentot na priemot na
izvoznata carinska deklaracija do napu{taweto na carinskoto podra~je.
(5)
Odredbite, pravilata, privilegiite povrzani so izvozot, se primenuvaat od denot
na priemot na izvoznata deklaracija.
2.5. Tranzitna carinska postapka
2.5.1.Tranzitna postapka
^len 129
(1)
Tranzitnata
postapka ovozmo`uva prenesuvawe, od edno do drugo mesto vo carinskoto podra~je
na Republika Makedonija na:
-carinskata stoka, ne so cel takvata
da podle`i na pla}awe na carina i da bide predmet na drugi merki vo nadvore{no
trgovskiot promet i
-doma{na stoka, nameneta za izvoz, za
koja se zavr{eni soodvetnite carinski formalnosti.
(2)
Tranzitna
postapka mo`e da se dozvoli za stoka ~ij uvoz ne e zabranet.
(3)
Direktorot
na Carinskata uprava gi opredeluva pati{tata po koi seta carinska stoka mora da
se dvi`i vo tranzitnata postapka.
^len 130
Tranzitnata
postapka zapo~nuva so pu{tawe na stokata vo tranzitna postapka, a zavr{uva koga
stokata, zaedno so soodvetnite dokumenti, e stavena na uvid na opredeleniot
carinski organ.
^len 131
(1)
Carinskiot organ mo`e, vo vrska so stokata koja e vo tranzit niz carinskoto
podra~je, da donese merki za carinski nadzor, {to gi smeta za potrebni zaradi utvrduvawe
na istovetnosta na stokata i sproveduvawe na tranzitnata postapka vo soglasnost
so propisite.
(2)
Carinskiot organ koj }e ja primi deklaracijata za tranzitna postapka, mo`e kako
posebna merka na carinskiot nadzor da go opredeli patot po koj mora stokata da
se dvi`i, a deklarantot mora da garantira deka stokata }e bide prenesena po toj
pat.
^len 132
(1)Deklarantot
e dol`en, na carinskiot organ pri zapo~nuvaweto na tranzitnata postapka da mu
dostavi instrument za obezbeduvawe na pla}aweto carina vo slu~aj na nastanuvawe
na carinski dolg.
(2)Obezbeduvaweto
od stav 1 na ovoj ~len nema da se bara za trnzitirawe na stoki vo `elezni~ki,
po{tanski, vozdu{en i voden soobra}aj, kako i za prenesuvawe na stoki niz
celovodi i po provodnici na elektri~na energija.
^len 133
(1)
Carinskiot obvrznik e dol`en da mu ja stavi na uvid na carinskiot organ stokata
vo nepromeneta sostojba vo propi{aniot rok i da gi po~ituva merkite {to gi
donel carinskiot organ, so cel da se utvrdi i garantira istovetnosta na
stokata, kako i da gi ispolni obvrskite vo tranzitnata postapka.
(2)
Za ispolnuvawe na obvrskite od stavot 1 na ovoj ~len e odgovoren i prevoznikot
ili liceto koe ja prezema stokata znaej}i deka e vo tranzitna postapka.
2.5.2
Prevoz na doma{na stoka od eden vo
drug del na Republika Makedonija niz stransko carinsko podra~je
^len 134
(1) Doma{nata stoka, koja vo tranzitnata
postapka se prevezuva od eden vo drug del na Republika Makedonija niz stransko
carinsko podra~je, ostanuva doma{na stoka.
(2)
Za prevoz na doma{nata stoka soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, carinskiot
organ soodvetno gi primenuva odredbite na ~lenovite od 129, 130 i 131 i ~lenot
133 na ovoj zakon.
3. Drugi vidovi na carinska upotreba,
odnosno koristewe na stokata
3.1. Carinska zona
^len 135
(1)
Slobodna zona e del od carinskoto podra~je na Republika Makedonija koj e
posebno ograden i ozna~en prostor koj pretstavuva celina vo koja{to se vr{at stopanski
dejnosti pod posebni uslovi.
(2)
Slobodnata zona e pravno lice koe vr{i ekonomski, tehni~ki, administrativno‑stru~ni
i drugi raboti vo vrska so vr{eweto na dejnosti vo slobodnata zona.
(3)
So upis vo trgovskiot registar na aktot za osnovawe, slobodnata zona steknuva
svojstvo na pravno lice.
^len 136
(1)
Slobodnata zona se osnova na podra~jeto na mestoto na koe ima vozduhoplovno ili
ezersko pristani{te otvoreno za me|unaroden javen soobra}aj ili stokovno‑transporten
centar registriran vo soglasnost so aktite so koi se ureduvaat uslovite za
registracija na stokovno‑transportnite centri, kako i na me|unaroden
magistralen pat.
(2)
Slobodnata zona mo`e da se sostoi od pove}e oddelni delovi.
^len 137
Slobodnata
zona se osnova ako :
‑
se obezbedeni prostorni, energetski, tehni~ki i drugi uslovi za vr{ewe dejnost
vo slobodnata zona;
‑
so slobodnata zona se ostvaruva izvoz za period od najmalku deset godini i ako
se izvezuvaat 80% od stokite i uslugite proizvedeni, odnosno izvr{eni vo
slobodnata zona;
‑
postojat potrebnite kadri za vr{ewe na rabotite od zaedni~ki interes za site
korisnici na slobodnata zona i
‑
nema da se proizveduvaat, skladiraat odnosno da se vr{at uslugi so stoki {to ja
zagrozuvaat `ivotnata sredina i prirodata, kako i rabotnata sredina.
^len
138
(1)
Vo slobodnata zona mo`at da se proizveduvaat stoki i da se vr{at uslugi za
izvoz, da se vr{at raboti na nadvore{no‑trgovskiot promet, bankarski i
drugi finansiski raboti, raboti na osiguruvawe i reosiguruvawe na imoti i lica
i vr{ewe raboti na turisti~ki uslugi.
(2)
Carinskiot organ mo`e, dokolku toa e potrebno zaradi soodvetno sproveduvawe na carinskiot
nadzor, privremeno da go ograni~i ili privremeno da go zabrani vr{eweto na
nekoja od dejnostite od stavot 1 na ovoj ~len, ako vo isto vreme, protiv
korisnikot na zonata ili osnova~ot se povede postapka za prekr{ok soglasno so
ovoj zakon, ili go obvini zaradi osnovano somnenie za krivi~no delo vo vrska so
raboteweto vo slobodnata zona.
^len 139
(1)
Slobodnata zona mo`e da ja osnova trgovsko dru{tvo ili drugo pravno lice (vo
natamo{niot tekst: osnova~ na slobodnata zona).
(2)
Osnova~ot na slobodnata zona obezbeduva sredstva za osnovawe i po~etok na
rabotata na slobodnata zona i donesuva akt za osnovaweto na slobodnata zona.
Aktot za osnovaweto na slobodnata zona sodr`i:
‑
naziv na osnova~ot na slobodnata zona;
‑
naziv na slobodnata zona;
‑
podra~je na slobodnata zona;
‑
dejnosti {to se vr{at vo slobodnata zona i
(3)
Kon baraweto za davawe soglasnost za osnovawe na slobodna zona, koe se
podnesuva do Ministerstvoto za finansii, osnova~ot na slobodnata zona e dol`en
da dostavi akt za osnovawe na slobodnata zona, i dokazi za ispolnuvawe na
uslovite od ~lenot 137 na ovoj zakon.
^len 140
Vladata
na Republika Makedonija, dava soglasnost za osnovawe na slobodna zona ako se ispolneti
uslovite propi{ani so ovoj zakon, vo rok od 60 dena od denot na podnesuvaweto
na baraweto.
^len 141
(1)
Korisnikot na slobodnata zona mo`e da bide doma{no i stransko pravno i fizi~ko
lice koe vr{i stopanska dejnost.
(2)
Osnova~ot na slobodnata zona gi utvrduva uslovite pod koi se koristi podra~jeto
na slobodnata zona za vr{ewe na dejnost vo taa zona, go ureduva vnatre{niot red
i propi{uva merki za posebna za{tita na `ivotnata sredina i prirodata na
rabotnata sredina.
(3)
Osnova~ot na slobodnata zona e dol`en na sekoj nejzin korisnik da mu ovozmo`i
podednakvi uslovi da ja vr{i dejnosta vo slobodnata zona.
(4)
Aktot so koj se utvrduvaat uslovite od stavot 1 na ovoj ~len se objavuva vo
slu`benoto glasilo na Stopanskata komora na Makedonija.
^len 142
(1)
Osnova~ot na slobodnata zona e dol`en da go zagradi i da go uredi prostorot na
slobodnata zona.
(2)
Na podra~jeto na slobodnata zona treba da se obezbedat uslovi za rabota na
carinskiot organ.
^len 143
(1)
Korisnikot na slobodnata zona e dol`en, zaradi ovozmo`uvawe, vr{ewe na carinski
nadzor, da ja vodi propi{anata evidencija za stokite {to se uvezuvaat vo
slobodnata zona ili se izvezuvaat od taa zona, kako i za site dejstva so
stokite vo slobodnata zona.
(2)
Ministerot za finansii poblisku go ureduva na~inot na vodewe na evidencijata od
stavot 1 na ovoj ~len i merkite na carinskiot nadzor vo slobodnata zona.
^len 144
(1)
Carinskiot organ mo`e da vr{i proverka na stokata koja se vnesuva, iznesuva ili
zadr`uva vo slobodnata zona.
2)
Ako carinskiot organ odlu~i da izvr{i proverka soglasno so stavot 1 od ovoj
~len, korisnikot e dol`en da mu ovozmo`i na carinskiot organ pristap do stokata
i dokumentacijata {to ja pridru`uva stokata pri uvoz ili izvoz (transportni
dokumenti) koi se predmet na proverka.
^len 145
Slobodnata
zona mo`e da po~ne so rabota koga direktorot na Carinskata uprava mu izdade na
osnova~ot re{enie za rabota na slobodnata zona vrz osnova na ocena dali se
obezbedeni site uslovi za vr{ewe na carinski nadzor na podra~jeto na slobodnata
zona, a najdocna vo rok od dve godini od denot na dobivaweto soglasnost za
osnovawe slobodna zona.
^len 146
(1)
Vleguvaweto na lice na podra~jeto na slobodnata zona go ureduva osnova~ot na slobodnata
zona.
(2)
Na licata od stavot 1 na ovoj ~len se primenuva carinski nadzor predviden za
preminuvawe na carinskata linija.
^len 147
Slobodnata
zona e dol`na na Vladata na Republika Makedonija preku Ministerstvoto za
finansii da & dostavi izve{taj za finansiskite rezultati od svoeto rabotewe
do 15 mart tekovnata godina za prethodnata godina.
^len 148
(1)
Ako vo tekot na rabotata na slobodnata zona se utvrdi deka prestanale da
postojat uslovite propi{ani so ovoj zakon za rabota na slobodnata zona, Vladata
na Republika, }e donese re{enie za prestanok na va`eweto na soglasnosta za
osnovawe na slobodnata zona.
(2)
Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, slobodnata zona prestanuva so rabota
najdocna vo rok od edna godina od denot na donesuvaweto na re{enieto za
prestanok na va`eweto na soglasnosta za osnovawe na slobodnata zona.
^len 149
Odredbite
od ovoj zakon {to se odnesuvaat na slobodnite zoni se odnesuvaat i na zonite
~ie rabotewe e regulirano so me|unarodni dogovori i spogodbi za unapreduvawe na
stopanskata sorabotka, ako e toa popovolno za rabotata na tie zoni i ako ne se
vo sprotivnost so odredbite na tie dogovori i spogodbi.
3.2.
Carinska zona
^len 150
(1)
Carinska zona e del od carinskoto podra~je na Republika Makedonija na koe se
primenuvaat posebni merki na carinski nadzor i posebni olesnuvawa vo pogled na
carinskata postapka.
(2)
Vleguvawe vo podra~jeto na carinskata zona e dozvoleno samo na licata vraboteni
vo carinskata zona i na licata koi vo nea vleguvaat zaradi vr{ewe na raboti.
(3)
Na licata od stavot 1 na ovoj ~len se primenuvaat merkite na carinski nadzor
predvideni za preminuvawe na carinskata linija.
^len 151
(1)
Carinskata zona mo`e da se osnova vo vozduhoplovno ili ezersko pristani{te
otvoreno za me|unaroden javen soobra}aj i vo stokovno‑transportnite
centri.
(2)
Podra~jeto na carinskata zona mora da bide zagradeno i ozna~eno kako carinska
zona.
(3)
Podra~jeto na carinskata zona vo ezerskoto pristani{te se sostoi od dokovi,
odnosno od delovi na bregot pokraj koi mo`at da zastanuvaat brodovi.
(4)
Ako podra~jeto na carinskata zona se sostoi od pove}e delovi, sekoj del mora da
bide posebno zagraden i ozna~en.
^len 152
(1)
Carinska zona mo`e da osnova trgovsko dru{tvo ili drugo pravno lice koe e
nositel na pravoto na koristewe na zemji{teto, vo pristani{teto, na aerodromot
i vo stokovno‑transportniot centar (vo natamo{niot tekst: osnova~ na
carinskata zona).
(2)
Barawe za osnovawe na carinska zona se podnesuva do Ministerstvoto za finansii.
(3)
Kon baraweto od stavot 2 na ovoj ~len, osnova~ot na carinskata zona e dol`en da
podnese akt za osnovawe na carinskata zona so koj se utvrduva obemot na
prometot na stoki i uslugi.
^len 153
Vladata
na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za finansii, dava
soglasnost za osnovawe na carinska zona, ako se ispolneti uslovite propi{ani so
ovoj zakon, vo rok od 60 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto.
^len
154
Uslovi za otpo~nuvawe so rabota na
carinska zona
(1)
Osnova~ot na carinskata zona e dol`en vo carinskata zona da obezbedi prostorii
za rabotata na carinski organ.
(2)
Carinskata zona mo`e da po~ne so rabota koga carinskiot organ }e utvrdi deka se
obezbeduvaat uslovi za vr{ewe carinski nadzor na podra~jeto na carinskata zona.
^len 155
(1)
Vo carinskata zona mo`at da se vr{at:
‑
istovar, natovar, pretovar i skladirawe na neocarineti stoki {to se uvezuvaat,
doma{ni ocarineti i neocarineti stoki nameneti za izvoz i stoki {to se
provozuvaat i
‑.
voobi~aeno podgotvuvawe na stoki za pazar i toa: sortirawe, merewe, markirawe,
pakuvawe, sostavuvawe, razdeluvawe i pravewe na mostri.
(2)
Pod neocarineta doma{na stoka {to e nameneta za izvoz, vo smisla na stavot 1 na
ovoj ~len, se podrazbira doma{nata stoka {to na podra~jeto na carinskata zona
treba da se kompletira za izvoz ili da se skladira zaradi izvoz.
(3)
Stokite od stavot 1 na ovoj ~len, osven neocarinetite stoki {to se uvezuvaat, a
{to vo carinskata zona se pretovaruvaat i doma{nite ocarineti stoki nameneti za
izvoz, mo`at da se ocarinat samo vo carinskata zona vo koja se smesteni.
(4) Vo carinskata zona e dozvolen promet na
stoki na malo zaradi snabduvawe na soobra}ajnite sredstva vo me|unarodniot
soobra}aj {to go vr{at pravni lica koi se zanimavaat so toa snabduvawe, kako i
predmet na malo na prehranbeni proizvodi za ugostitelski uslugi vo carinskata
zona.
(5)
Dokolku stokata se vnese na preostanatoto carinsko podra~je deklarantot e
dol`en da postapi kako so stoka vnesena na carinsko podra~je na Republika
Makedonija pred da bide dozvoleno nejzino koristewe.
(6)
Carinskiot organ mo`e, dokolku toa e potrebno, zaradi soodvetno sproveduvawe na
carinskiot nadzor, privremeno da go ograni~i ili privremeno da go zabrani
vr{eweto na nekoja od dejnostite od stavot 1 do stavot 5 na ovoj ~len, ako vo
isto vreme protiv korisnikot na zonata ili osnova~ot se povede postapka za
prekr{ok, soglasno so ovoj zakon, ili se povede postapka zaradi osnovano
somnenie za krivi~no delo vo vrska so raboteweto vo carinskata zona.
^len 156
(1)
Korisnici na carinskata zona mo`at da bidat doma{ni i stranski pravni fizi~ki
lica {to vr{at stopanska dejnost.
(2)
Korisnicite od stavot 1 na ovoj ~len vr{at stopanska dejnost vo carinskata zona
vrz osnova na spogodbata {to }e ja sklu~at so osnova~ot na carinskata zona.
(3)
Korisnicite vo carinskata zona mo`at slobodno da ja vnesuvaat stokata soglasno
so ~lenot 154 na ovoj zakon pod uslovi predvideni vo ~len 158 na ovoj zakon.
^len 157
(1)
Stokata {to se vnesuva vo carinskata zona ne e potrebno da mu se stavi na uvid
na carinskiot organ nitu za nea da se podnese carinska deklaracija, osven vo
slu~aj od ~lenot 160 stav 2 na ovoj zakon.
(2)
Bez ogled na stavot 1 od ovoj ~len, stokata mora da mu se stavi na uvid na
carinskiot organ i da gi primeni so ovoj zakon propi{anite postapki ako:
‑
so vnesuvaweto na stokata vo carinskata zona se sklu~i nekoja druga carinska
postapka za taa stoka, osven ako so odredbite za taa postapka se utvrdi deka
stokata ne treba da im se stavi na uvid na carinskite organi;
‑
so vnesuvawe na stokata vo carinskata zona, stokata gi ispolni uslovite za
vra}awe, odnosno za osloboduvawe od pla}awe uvozni dava~ki i
‑
se raboti za stoka od ~lenot 155 stav 2 na ovoj zakon.
(3)
Carinskiot organ mo`e da pobara korisnikot da ja prijavi stokata, koja soglasno
so potrebnite propisi podle`i na pla}awe izvozni dava~ki, ili ako za izvoz na
taa stoka va`at drugi merki na nadvore{no‑trgovskiot promet so stokata.
^len 158
(1)
Pristapite, vlezovite i izlezite od carinskata zona se pod carinska kontrola.
(2)
Soglasno so stavot 1 na ovoj ~len, licata i transportnite sredstva koi
vleguvaat ili izleguvaat od carinskata zona podle`at na carinski pregled.
(3)
Carinskiot organ mo`e, vo sekoj slu~aj koga donel merki od ~lenot 149 stav 5 na
ovoj zakon, ili koga protiv korisnikot ili osnova~ot na carinskata zona povel
postapka zaradi carinski prekr{ok, ili go predal na nadle`niot organ zaradi
somnevawe za izvr{eno krivi~no delo, da mu go zabrani ili ograni~i pristapot vo
carinskata zona na toa lice.
(4)
Osnova~ot ili korisnikot e dol`en na carinskiot organ ili drug nadle`en organ
da mu ovozmo`i vr{ewe na carinska ili druga kontrola.
^len 159
(1)
Osnova~ot na carinskata zona e dol`en, zaradi ovozmo`uvawe na carinski nadzor,
da ja vodi propi{anata evidencija na stokata {to se uvezuva vo carinskata zona,
{to se izvezuva od carinskata zona, provozuva preku carinskata zona ili
smestuva vo carinskata zona, kako i za site dejstva so stokata vo carinskata
zona.
(2)
Ministerstvoto za finansii poblisku go ureduva na~inot na vodeweto na
evidencijata od stavot 1 na ovoj ~len i merkite na carinski nadzor vo carinskata
zona.
^len 160
Proverka na stokata
(1)
Carinskiot organ mo`e da vr{i proverka na stokata koja se vnesuva, iznesuva ili
zadr`uva vo carinskata zona.
(2)
So cel da se ovozmo`i vr{ewe na proverkata soglasno so stavot 1 na ovoj ~len,
korisnicite na carinskata zona se dol`ni da mu dostavat na uvid ili obezbedat
na carinskiot organ kopija od transportniot dokument, {to ja pridru`uva stokata
pri sekoe vnesuvawe, odnosno iznesuvawe od carinskata zona.
(3)
Ako carinskiot organ odlu~i da izvr{i proverka soglasno so stavot 1 na ovoj
~len, korisnicite se dol`ni da mu ovozmo`at na carinskiot organ pristap do
stokata i dokumentacijata za stokata, {to e predmet na proverka.
^len 161
Za
korisnicite na slobodnata zona i carinskata zona, vnesuvaweto na stokite vo
zonite, stavawe na uvid na stokata vo zonite, sproveduvaweto na carinskata
kontrola, proverka na stokata, evidencija, dejnostite na zonite, dozvoli za
skladirawe na stoka vo zonite, izvezuvawe na stoka od zonite, carinskata
vrednost i presmetuvaweto na carinskiot dolg vo zonite, }e va`at i }e se
primenuvaat pravilata utvrdeni spored ovoj zakon koi se odnesuvaat na uvozot,
izvozot i tranzitot na stokata.
3.2 Povtoren izvoz, uni{tuvawe ili
otstapuvawe
na stokata na carinskiot organ
^len 162
(1)
Carinskata stoka mo`e:
‑
povtorno da bide izvezena od carinskoto podra~je;
‑
uni{tena i
‑
otstapena na carinskiot organ na slobodno raspolagawe.
(2)
Pri povtorniot izvoz na stoka, dokolku poinaku ne e opredeleno so ovoj zakon,
mora da bidat ispolneti site dejstva predvideni za izvoz na stoka, zaedno so
merkite na na ndvore{no trgovskiot promet.
(3)
Povtorniot izvoz, odnosno uni{tuvawe na stokata predhodno treba da go odobri carinskiot organ, koj }e go
zabrani povtorniot izvoz, odnosno uni{tuvawe na stokata, dokolku ne se
ispolneti uslovite od stavot 2 na ovoj ~len.
(4)
Uni{tuvaweto se vr{i na tovar na deklarantot. Otpadocite i ostatocite od
uni{tuvaweto na stokata se smetaat za carinska stoka i mora da se deklariraat
za carinski dozvolena upotreba na stokata so ovoj zakon.
(4)
Na
slobodno raspolagawe na carinskiot organ mo`e da mu se stavi stoka koja ima
upotrebna vrednost, a so nea se postapuva soglasno so ~len 71 na ovoj zakon.
^len 163
(1)
Koga carinskiot organ }e otkrie stoka ~ij uvoz e zabranet, }e donese re{enie so
koe }e mu naredi na prevoznikot, negoviot polnomo{nik ili na drugo odgovorno
lice stokata da ja vrati vo stranstvo. Rokot se opredeluva vrz osnova na
realnite okolnosti na sekoj poseben slu~aj, no nitu vo eden slu~aj ne mo`e da
bide podolg od pet dena od denot na dostavuvaweto na odlukata. Ako vo
odobreniot rok stokata ne se vrati vo stranstvo, taa se odzema, pod uslov
vnesuvaweto vo carinskoto podra~je da ne e zabraneto.
(2)
Carinskiot organ }e ja stavi stokata na proda`ba, besplatno }e im ja otstapi na
licata od ~lenot 71 na ovoj zakon ili na tovar na liceto od stavot 1 na ovoj
~len }e ja uni{ti spored postojnite propisi.
(3)
Kako stoka ~ie vnesuvawe e zabraneto, vo smisla na ovoj zakon, se smetaat i
stokite :
4)‑
~ij uvoz e reguliran so posebni propisi, a uvoznikot ne gi ispolnuva
propi{anite uslovi i
5)‑
stokite {tetni i opasni za ~ovekovata `ivotna i rabotna sredina.
VI. PRESMETUVAWE I OPREDELUVAWE NA
CARINATA
1. Op{t del
^len 164
(1)
Carinskiot dolg pri uvoz na stoka nastanuva so:
‑
pu{tawe na stokata, koja podle`i na pla}awe carina vo sloboden promet; ili
‑
pu{tawe na stokata vo postapka za privremen uvoz so delumno osloboduvawe od
pla}awe carina.
(2)
Carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len nastanuva vo momentot na priemot na
carinskata deklaracija za predvidenata postapka.
(3)
Carinski dol`nik za carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len e deklarantot, a
vo slu~aj na posredno zastapuvawe, carinski dol`nik e i liceto za ~ija
smetka deklarantot ja podnel carinskata
deklaracija.
(4)
Ako carinskata deklaracija, za nekoja od carinskite postapki od stavot 1 na ovoj
~len, e podnesena vrz osnova na podatoci koi upatuvaat na celosno ili delumno
nepla}awe na carini, liceto koe gi dostavilo tie podatoci, a koe znaelo ili
moralo da znae deka takvite podatoci bile nevistiniti, }e se smeta za carinski
dol`nik soglasno so ovoj zakon.
^len 165
(1)
Carinski dolg pri uvoz na stoka nastanuva i so :
‑
nezakonsko vnesuvawe na stoka koja podle`i na pla}awe carina od slobodnata zona
na preostanatoto carinsko podra~je;
-
nezakonsko vnesuvawe
na stoka, {to podle`i na pla}awe carina na carinskoto podra~je.
(2)
Na zakonsko vnesuvawe vo smisla na stav 1 na ovoj ~len prestavuva vnesuvawe na
stoka sprotivno na odredbite na ~lenovite 42 do 44 i 157 na ovoj zakon.
(3)
Carinskiot dolg spored stavot 1 od ovoj ~len nastanuva vo momentot na
nezakonskoto vnesuvawe na stokata.
(4)
Carinski dol`nici za pla}awe na carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len se
licata koi:
‑
nezakonski vnele stoka vo carinskoto podra~je;
‑
sorabotuvale pri nezakonskoto vnesuvawe na stokata i koi bile svesni odnosno
morale da bidat svesni deka takvoto vnesuvawe na stoka e nezakonsko i
‑
steknale odnosno ~uvale takva stoka i vo vremeto na steknuvaweto, odnosno
~uvaweto na stokata bile svesni ili morale da bidat svesni deka takva stoka
bila vnesena na carinskoto podra~je.
^len 166
Carinski dolg pri nezakonsko
otstranuvawe na stokata od
carinski nadzor
(1)
Carinskiot dolg pri uvozot na stoka nastanuva i so nezakonsko rabotewe na stokata
koja podle`i na pla}awe carina od carinskiot nadzor.
(2)
Carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len nastanuva vo momentot na
otstranuvaweto na stokata od carinski nadzor.
(3)
Carinski dol`nik za carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len se licata koi:
‑
ja otstranile stokata od pod carinski nadzor;
‑
sorabotuvale pri nezakonskoto otstranuvawe na stokata i bile svesni ili morale
da bidat svesni deka so takvoto dejstvie stokata e nezakonski otstraneta od pod
carinskiot nadzor;
‑
steknale ili ~uvale takva stoka i vo vremeto na steknuvaweto ili ~uvaweto na
stokata bile svesni ili morale da bidat svesni deka taa stoka bila nezakonski
otstraneta od pod carinskiot nadzor i
‑
bile dol`ni da gi izvr{at obvrskite {to proizleguvaat od privremenoto ~uvawe na
stokata, odnosno od carinskata postapka koja bila odobrena za taa stoka.
^len 167
(1)
Carinski dolg pri uvoz na stoka nastanuva, i toa pri:
‑
neispolnuvawe na edna od obvrskite koja vo vrska so stokata koja podle`i na
pla}awe carina, proizleguva od nejzinoto privremeno ~uvawe ili od carinskata
postapka, {to bila odobrena za taa stoka i
‑
neispolnuvawe na eden od uslovite za stavawe na stokata vo opredelena carinska
postapka, ili za odobruvawe carinsko osloboduvawe ili olesnuvawe, ~ija cel e
definitivno iskoristuvawe na taa stoka, dokolku ne se utvrdi deka toa
neispolnuvawe imalo zna~ajno vlijanie vrz pravilnoto izvr{uvawe na privremenoto
~uvawe ili carinskata postapka.
"(2)Carinskiot
dolg pri uvoz na stoka ne nastanuva ako se utvrdi deka neispolnuvaweto na
obvrskite od stav 1 na ovoj ~len nemalo zna~ajno vlijanie vrz pravilnoto
izvr{uvawe na privremenoto ~uvawe iliodobrenata carinska postapka"
(3)Vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len,
carinskiot dolg nastanuva vo momentot koga bi morala da bide ispolneta
obvrskata, za ~ie neispolnuvawe nastanuva carinskiot dolg, ili vo momentot koga
za stokata pu{tena vo opredelena carinska postapka, se utvrdi deka ne e
ispolnet propi{aniot uslov za pu{tawe vo taa postapka, ili za odobruvawe na
carinsko osloboduvawe, ili olesnuvawe zaradi celta na nejzinata krajna
upotreba.
(4)Carinski
dol`nik e liceto od koe se bara da gi ispolni propi{anite obvrski za stokata
koja podle`i na pla}awe na uvozni carini,koi proizleguvaat od privremenoto
~uvawe ili druga postapka vo koja stokata se nao|a, ili liceto od koe se bara
da gi ispolni propi{anite uslovi, koi ja odreduvaat soodvetnata postapka.
^len 168
Carinski dolg zaradi nepravilna
upotreba ili
koristewe na stokata vo slobodnite
zoni
(1)
Carinskiot dolg pri uvozot nastanuva so upotreba ili koristewe na stokata, koja
podle`i na pla}awe carina vo slobodnata zona vo sprotivnost so propi{anite
uslovi. Stokata {to }e se zagubi, a nejzinoto gubewe ne e mo`no na
zadovolitelen na~in da se objasni na carinskite organi, se smeta kako da bila
upotrebena, odnosno iskoristena vo slobodnata zona vo sprotivnost so
propi{anite uslovi.
(2)
Carinskiot dolg od stavot 1 na ovoj ~len nastanuva vo momentot koga stokata
bila upotrebena, odnosno edna{ iskoristena vo sprotivnost so propi{anite
uslovi.
(3)
Vo slu~aj od stavot 1 na ovoj ~len, carinski dol`nik e lice koe:
‑
ja upotrebilo ili iskoristelo stokata i
‑
u~estvuvalo vo upotrebata, odnosno koristeweto na stokata, dokolku bilo svesno ili
moralo da bide svesno deka stokata bila upotrebena ili iskoristena sprotivno na
propi{anite uslovi.
(4)
Vo slu~aj carinskiot dolg da nastane vo vrska so stoka koja se zagubila i ne e
mo`no da se utvrdi carinskiot dol`nik soglasno so stavot 3 na ovoj ~len,
carinski dol`nik }e bide liceto koe mu e poznato na carinskiot organ kako
posleden sopstvenik na stokata.
^len 169
(1)
Carinskiot dolg za opredelena stoka ne nastanuva dokolku liceto doka`e deka
neispolnuvaweto na obvrskite koi
proizleguvaat od:
‑ ~lenovite 42 do 44 na ovoj zakon,
‑
privremeno ~uvawe na taa stoka ili
-
upotreba vo
carinska postapka vo koja stokata bila stavena,
se
rezultat na celosno uni{tuvawe ili nepovratna zaguba kako rezultat na samata
priroda na stokata,nepredvideni okolnosti, vi{a sila ili kako posledica na
odobrenie izdadeno od carinski organ.
(2)
Vo smisla na stavot 1 na ovoj ~len, se smeta deka stokata e nepovratno zagubena
i ako e neupotrebliva za bilo koe lice.
(3)
Se smeta deka pri uvozot ne nastanal carinski dolg i koga se raboti za stoka
pu{tena vo sloboden promet so carinsko osloboduvawe, zaradi kone~na upotreba na
taa stoka, dokolu stokata, so dozvola na carinskite organi, bila izvezena ili
povtorno izvezena.
(4)
Ako soglasno so stavot 1 na ovoj ~len se smeta deka carinskiot dolg ne nastanal
vo vrska so stokata {to bila pu{tena vo sloboden promet so carinsko
osloboduvawe zaradi kone~na upotreba na stokata, ostatocite odnosno otpadocite
{to }e preostanat po uni{tuvawe na stokata se smetaat za carinska stoka.
(5)
Ako soglasno so ~lenovite 166 i 167 na ovoj zakon, carinskiot dolg nastane vo
vrska so stoka koja bila pu{tena vo sloboden promet so namalena carinska stapka
zaradi kone~na upotreba na taa stoka, vrednosta na carinata {to bila platena
pri osloboduvaweto na stokata, }e se odzeme od vrednosta na carinskiot dolg.
Ovaa odredba soodvetno se primenuva i vo slu~aj koga carinskiot dolg }e nastane
vo vrska so ostatocite ili otpadocite {to }e ostanat po uni{tuvaweto na takvata
stoka.
^len 170
(1)
Obvrskata za pla}awe izvozni dava~ki se opredeluva soglasno so propisite so koi
se regulira pla}aweto na izvoznite dava~ki.
(2)
Ako propisite od stavot 1 na ovoj ~len ne sodr`at odredbi za nastanuvawe na
obvrska za pla}awe izvozni dava~ki i na~in na pla}awe na tie dava~ki, obvrskata
za pla}awe na izvoznite dava~ki }e nastane pri priemot na carinskata
deklaracija za:
‑
izvoz na stokata;
‑
carinsko skladirawe na izvozno ocarinetata stoka;
‑
izvoz na doma{na stoka, ~ija cel kako izvezena da bide vnesena vo slobodna
zona, soglasno so ~lenot 168 stav 2 na ovoj zakon;
‑
privremen izvoz na stoka za prerabotka.
(3)
Obvrska za pla}awe izvozni dava~ki }e nastane i so:
‑
iznesuvawe na stokata koja podle`i na pla}awe izvozni dava~ki od carinskoto
podra~je, a za nea da ne bila podnesena carinska deklaracija;
‑
neispolnuvawe na uslovite {to bi morale da bidat ispolneti, za stokata da bide
iznesena od carinskoto podra~je i pritoa da bide celosno ili delumno oslobodena
od pla}awe izvozni dava~ki.
(4)
Dol`nik za pla}awe na izvoznite dava~ki od stavot 2 i stavot 3 alineja 2 na
ovoj ~len e carinskiot deklarant, a vo slu~aj deklarantot da podnel deklaracija
od ime na drugo lice, dol`nik za pla}awe na izvoznite dava~ki e, isto taka,
liceto od ~ie ime deklaracijata bila podnesena.
(5)
Dol`nik za pla}awe na izvoznite dava~ki od stavot 3 alineja 1 na ovoj ~len e
lice koe ja iznelo stokata i lice koe sorabotuvalo pri takvoto iznesuvawe, a
pritoa bilo svesno ili moralo da bide svesno deka carinskata deklaracija ne
bila podnesena, a morala da bide podnesena.
^len 171
Na~in na opredeluvawe na visinata na
carinski dolg
(1)
Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredelno, visinata na carinskiot dolg se
utvrduva vrz osnova na propisite koi va`at na denot koga nastanal carinskiot
dolg.
(2)
Ako
ne e mo`no to~no da se utvrdi koga nastanal carinskiot dolg, carinskiot organ
pri opredeluvaweto na visinata na carinskiot dolg }e gi ima predvid propisite
koi va`ele na denot na utvrduvaweto na nastanuvawe na carinskiot dolg.
(3)
So
cel da se onevozmo`i steknuvawe na bespravna finansiska dobivka,smetano od
datumot koga nastanal carinskiot dolg do datumot koga istiot e presmetan se
primenuvaat kompenzatorni kamati.
^len 172
(1)
Carinskiot organ mo`e da pobara obezbeduvawe na pla}awe na carinski dolg vo
site slu~ai predvideni so ovoj zakon. Carinskiot organ mo`e da pobara
obezbeduvawe na pla}awe na carinskiot dolg i vo drugi slu~ai koi uka`uvaat deka
carinskiot dolg nastanal ili bi mo`el da nastane, a ne e izvesno deka
obvrznikot }e ja ispolni obvrskata vo propi{aniot rok.
(2)
Podnesuvawe na soodvetno obezbeduvawe mo`e da se pobara vo momentot koga se
ispolneti uslovite za obezbeduvawe na pla}aweto na carinskiot dolg propi{ani so
ovoj zakon ili vo momentot koga carinskiot organ }e utvrdi deka poramnuvaweto
na ve}e nastanatiot ili mo`en carinski dolg ne e izvr{eno.
(3)
Ako carinskiot organ, soglasno so ovoj zakon, pobara obezbeduvawe na pla}aweto
na carinskiot dolg, carinskiot dol`nik ili liceto koe vo vrska so opredelenata
stoka mo`e da stane carinski dol`nik, se dol`ni toa vedna{ da go ispolnat.
(4)
Postapkata i instrumentite za obezbeduvawe na pla}aweto na carinskiot dolg
poblisku gi propi{uva Vladata na Republika makedonija.
^len 173
(1)
Carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na carinskata deklaracija, a vo
otsustvo na carinskata deklaracija, carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na
podatoci dostaveni do carinskiot organ.
(2)
Carinskiot dolg mora vedna{ da se plati od strana na dol`nikot, osven vo
slu~aite od ~lenot 174 i ~len 175 na ovoj zakon.
(3)
Pla}aweto na carinskiot dolg se vr{i so site zakonski sredstva za pla}awe.
^len 174
(1)
Pla}aweto na carinskiot dolg mo`e da se odlo`i najmnogu za 60 dena od denot na
odobruvaweto na dol`nicite, na koi odlagaweto im e odobreno.
(2)
Ministerot za finansii gi opredeluva uslovite pod koi dol`nicite mo`at da go
odlo`at pla}aweto na dolgot vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len. Dol`nicite na
koi im e odobreno odlo`eno pla}awe mora da obezbedat instrumenti na na~in
utvrden so ~lenot 172 stav 4 od ovoj zakon.
(3)
Odobrenieto mo`e da se odzeme i pred istekot na odobreniot rok.
^len 175
(1)
Carinskiot organ po slu`bena dol`nost ili na barawe na dol`nikot, }e donese
re{enie so koe mu se nareduva na dol`nikot da ja namiri nastanatata obvrska,
ako utvrdi deka:
‑
zaradi nezakonsko postapuvawe so carinskata stoka do{lo do carinski dolg, ili
‑
ve}e nastanatiot carinski dolg ne bil presmetan ili
‑
e presmetan iznos na carinskiot dolg ponizok od predvideniot soglasno so ovoj
zakon.
(2)
Rokot za namiruvawe na nastanatata obvrska od stav 1 na ovoj ~len e osum dena
od denot na dostavuvaweto na re{enieto.
(3)Vo
slu~aite od stav 1, ako stokata e seu{te carinska stoka istata mo`e da se pu{ti
vo sloboden promet duri otkako }e bide namirena obvrskata od stavot 1 na ovoj
~len, odnosno otkako }e bide dostaven soodveten instrument za obezbeduvawe na
pla}aweto soglasno so ~lenot 172 od ovoj zakon.
(4)
Dopolnitelnata presmetka na carinskiot dolg soglasno so stavot 1 alineja 1 na
ovoj ~len mo`e da se izvr{i vo rok od pet godini po nastanuvaweto na carinskiot
dolg. Dopolnitelnata presmetka na carinskiot dolg soglasno so stavot 1 alinei 2
i 3 na ovoj ~len, se vr{i vo rok od edna godina po nastanuvaweto na carinskiot
dolg.
(5)
Ne se vr{i dopolnitelna presmetka na carinski dolg ako visinata na obvrskata ne
e pogolema od 10% od prose~nata plata vo Republika Makedonija.
^len 176
(1)
Ako dol`nikot ne go plati presmetaniot carinski dolg vo propi{aniot rok,
carinskiot organ }e go naplati dolgot po prisilen pat, spored odredbite na
Zakonot za utvduvawe i naplata na javnite prihodi.
(2)
Od momentot na istekot na rokot za pla}awe te~e zatezna kamata, spored
odredbite na Zakonot za utvduvawe i naplata na javnite prihodi.
^len 177
Obvrskata
za pla}awe na carinski dolg se gasi:
‑
so pla}awe na carinskiot dolg;
-
so prostuvawe na
carinskiot dolg;
-
so povlekuvawe na
deklaracijata soglasno so ~len 64 od ovoj zakon;
‑
ako stokata pred da mu bide prepu{tena na deklarantot e odzemena ili zapleneta,
uni{tena na barawe na carinskiot organ, uni{tena ili otstapena na carinskiot
organ soglasno so ~lenot 162 od ovoj zakon, ili uni{tena odnosno nepovratno
zagubena zaradi prirodata na stokata, nepredvideni okolnosti ili vi{a sila;
‑
ako stokata vo vrska so koja nastanal carinskiot dolg bila odzemena zaradi
nezakonsko vnesuvawe vo carinskoto podra~je i
‑
so zastaruvawe na pravoto na naplata.
^len 178
(1)
Pravoto na naplata na carinskiot dolg zastaruva za pet godini, smetano od denot
koga nastanal carinskiot dolg.
(2)
Sekoj akt, odnosno dejstvie na nadle`niot organ, go prekinuva rokot na
zastarenost od stavot 1 na ovoj ~len.
(3)
Kone~noto zastaruvawe na pravoto na naplata vo site slu~ai e po istek na rok od
deset godini, smetano od denot na nastanuvawe na carinskiot dolg.
2. Vra}awe na pove}e uplatenata carina
i
prostuvawe na carinski dolg
^len 179
(1)
Vra}aweto ili prostuvawe na carinski
dolg mo`e da bide celosno ili delumno.
(2)
Uplatenata carina se vra}a vo onaa visina za koja carinskiot organ }e utvrdi
deka iznosot na platenata carina ne pretstavuval dolg spored zakonot, odnosno
deka iznosot dopolnitelo bil presmetan sprotivno na ~lenot 175 od ovoj zakon.
(3)
Carinskiot dolg se prostuva vo onaa visina za koja carinskiot organ }e utvrdi
deka ne postoel carinski dolg soglasno so zakonot, odnosno deka iznosot bil
platen vrz osnova na dopolnitelna presmetka sprotivno so ~lenot 175 od ovoj
zakon.
(4)
Vra}aweto, odnosno prostuvaweto na carinskiot dolg ne e dozvoleno da se bara,
dokolku do gre{ka pri presmetuvaweto do{lo poradi namerno i la`no prika`uvawe
od strana na dol`nikot.
(5)Prostuvaweto
na dolgot, odnosno vra}aweto na
uplatenata carina se vr{i na barawe na imatelot na pravoto upateno do carinski
organ vo rok od edna godina od denot na dostavuvaweto na presmetkata do
carinskiot obvrznik.
Carinskiot
organ e dol`en po dostavenoto barawe da odlu~i vo rok od 30 dena od denot na
podnesuvawe na baraweto.
(6)
Ako carinskiot organ vo rok od edna godina sam ja otkrie gre{kata vo presmetkata
na carinata, vra}aweto, odnosno prostuvaweto na carinskiot dolg }e go izvr{i po slu`bena dol`nost.
(7)
Uplatenata carina }e se vrati i koga deklaracijata vrz osnova na koja bil
uplaten carinskiot dolg bila povle~ena. Imatelot na pravoto e dol`en da podnese
barawe vo rok predviden za povlekuvawe na deklaracijata.
(8)
Uplatenata carina mo`e da se vrati ili dolgot da se prosti vo onaa visina {to
bila platena, odnosno presmetana i dokolku uvoznikot ja otka`e stokata, pu{tena
vo opredelena carinska postapka, zatoa {to bila o{tetena ili zatoa {to ne
odgovara na dogovorenite uslovi. Za o{tetena stoka se smeta i onaa stoka koja
bila o{tetena pred otstapuvaweto na stokata na deklarantot. Vra}aweto na
uplatenata carina, odnosno prostuvawe na dolgot vo slu~ajot od ovoj stav se
dozvoluva samo dokolku se ispolneti slednive uslovi:
‑
stokata da ne se upotrebuvala, odnosno koristela, osven kolku {to bilo potrebno
za da se utvrdi nejzinoto o{tetuvawe, odnosno neusoglasenost so dogovorenite
uslovi i
‑
stokata da se izvezuva od carinskoto podra~je. Stokata od ovaa alineja se smeta
za izvezena ako na barawe na zainteresiranoto lice, carinskiot organ dozvoli
stokata da se uni{ti ili vnese, zaradi dopolnitelen izvoz, vo slobodna zona,
carinska zona ili carinski sklad. Vo toj slu~aj, stokata, vo postapkata za
odobruvawe na carinski dozvolenata upotreba ili koristewe na stokata, se smeta
za carinska stoka.
(9)
Vra}aweto ili prostuvaweto na dolgot soglasno so stavot 8 na ovoj ~len ne mo`e
da se odobri za stoka {to pred uvozot bila predmet na privremen uvoz zaradi
proba, osven dokolku se utvrdi deka o{tetuvawata ili neusoglasenosta so
dogovorenite uslovi vo normalna upotreba ne bilo mo`no da se utvrdat vo
momentot na traeweto na probata.
(10)
Baraweto za prostuvawe na carinskiot dolg ili vra}awe na uplatenata carina
soglasno so stavot 8 na ovoj ~len mo`e da se podnese vo rok od edna godina od
denot na dostavuvaweto na presmetkata na dol`nikot.
(11)
Ako prostuvaweto na carinskiot dolg ili vra}aweto bile odobreni po gre{ka, obvrskata
za pla}awe carina mo`e povtorno da bide vospostavena spored propi{anite uslovi.
3.Osloboduvawe
od pla}awe na carina
^len 180
(1)
Od pla}awe carina se osloboduvaat:
‑
{efovi na stranski dr`avi i pretstavnici na {efovi na stranski dr`avi vo
posebni misii, kako i ~lenovite na nivnata pridru`ba, za predmeti nameneti za
nivni slu`beni potrebi i li~na upotreba;
‑
me|unarodni i me|udr`avni organizacii so sedi{te vo Republika Makedonija
odnosno nivni pretstavni{tva vo Republika Makedonija vo vreme na vr{ewe na
svojata dejnost vo Republika Makedonija ‑ za predmeti nameneti za nivni
slu`beni potrebi;
‑
stranski gra|ani vraboteni vo organizacii navedeni vo alinejata 2 od ovoj ~len,
za predmeti nameneta za nivna li~na upotreba;
‑
diplomatski i konzularni pretstavni{tva na dr`avite vo Republika Makedonija za
predmeti nameneti za nivni slu`beni potrebi i
-
{efovi
na stranski diplomatski pretstavni{tva vo Republika Makedonija i ~lenovite na
nivnite potesni semejstva ‑ za predmeti nameneti za nivna li~na upotreba.
(2)
Od
pla}awe carina, vo granicite na reciprocitet, oslobodeni se:
-diplomatskiot personal na stranskite diplomatski
prestavni{tva vo Republika Makedonija i ~lenovite na nivnite ptesni semejstva na predmeti nameneti za nivna li~na
upotreba;
-konzularniot personal na stranskite konzularni
prestavni{ta vo Republika Makedonija i ~lenovite na nivnite potesni semejstva
na predmeti nameneti za nivna li~na upotreba i
-personalot na stranskite diplomatski i konzularni
prestavni{tva vo Republika Makedonija - na predmeti za doma}instvoto uvezeni vo
rok od 12 meseci od denot na nivnoto doa|awe na dol`nost vo Republika
Makedonija.
(3)
Osloboduvaweto od stav 2 na ovoj ~len ne mo`at da go koristat dr`avjani na
Republika Makedonija nitu stranski dr`avjani postojano naseleni vo Republika
Makedonija.
^len 181
Od
pla}awe carina se osloboduvaat:
‑
doma{ni i stranski patnici, koi doa|aat od stranstvo ‑ za predmeti nameneti
za nivna li~na upotreba (li~en baga`), bez ogled na toa dali go nosat so sebe,
ili go dale na prevoznik;
-
doma{ni patnici na
predmeti so mala vrednost {to gi vnesuvaat od stranstvo, ako tie predmeti ne se
nameneti za preproda`ba;
-
dr`avjani na Republika
Makedonija i stranski dr`avjani na predmeti so mala vrednost {to gi primaat od
stranstvo, ako tie predmeti ne se nameneti za preproda`ba ;
-
dr`avjani na
Republika Makedonija i stranski dr`avjani - za lekovi za li~na upotreba {to gi
nosat so sebe ili gi dobivaat vo pratki od stranstvo.
‑
invalidi ‑ za specijalna oprema i tehni~ki pomagala {to gi koristat
neposredno za `ivot i rabota, kako i za rezervni delovi za koristewe na takvata
oprema i pomagala, osven patni~ki avtomobili, dokolku gi donesat ili dobijat od
stranstvo zaradi li~na upotreba;
‑
voza~i za gorivo i mazivo koe se nao|a vo normalnite rezervoari na motornite
vozila i motocikli;
‑
dr`avjani na Republika Makedonija koi `iveat vo pograni~noto podra~je ‑
za rastitelni i sto~arski proizvodi dobieni na nivnite imoti vo pograni~noto
podra~je na sosednata dr`ava, kako i za podmladok i drugi proizvodi steknati od
stokata {to ja imaat na tie imoti zaradi polski raboti, pa{a ili prezimuvawe;
‑
dr`avjani na Republika Makedonija ‑ studenti i u~enici koi se {koluvaat
vo stranstvo, kako i stranski u~enici i studenti, koi se {koluvaat vo Republika
Makedonija ‑ za u~ebni pomagala {to za sopstvena upotreba gi donesuvaat
od stranstvo;
‑
stranski profesori, predava~i i drugi nau~nici koi rabotat vo Republika Makedonija,
za obrazovna i profesionalna oprema, a koi podle`at na odobrenie na Vladata na
Republika Makedonija;
-
umetnici za
sopstvenite umetni~ki dela {to gi vnesuvaat od stranstvo.
-
dr`avjani na
Republika Makedonija koi so Re{enie na nadle`niot organ na Republika Makedonija
bile upateni na rabota vo diplomatsko - konzularno prestavni{tvo na Republika
Makedonija vo stranstvo najmalku dve godini, za predmeti na svoeto
doma}instvo,koi gi koristele najmalku {est meseci za vreme na nivnata rabota vo
diplomatsko - konzularnoto prestavni{tvo, koi }e gi vnesat od stranstvo vo rok
od tri meseci od denot na vra}aweto vo Republika Makedonija, do vrednosta {to
ja propi{uva Vladata na Republika Makedonija.
^len 182
Od
pla}awe carina se oslobodeni:
‑
organizacijata na Crven krst na Republika Makedonija i drugi registrirani
humanitarni i dobrotvorni organizacii - na stokata {to ja uvezuva od stranstvo,
{to slu`i za izvr{uvawe na negovite humanitarni zada~i;
‑
protivpo`arni organizacii i drugi spasuva~ki slu`bi ‑ za tehni~ka
protivpo`arna oprema i rezervni delovi neposredno nameneti za vr{ewe
protivpo`arna i spasuva~ka dejnost;
‑
muzei, umetni~ki galerii i Narodnata i univerzitetska biblioteka ‑ na
predmeti neposredno nameneti za vr{ewe na nivnata dejnost;
‑
predmetite, {to neposredno se nameneti za vr{ewe na kulturna dejnost a ne se
nameneti za ponatamo{na proda`ba i ne se proizveduvaat vo Republika Makedonija,
dokolku imatelot na pravoto e registriran za vr{ewe na nedohodovna kulturna
dejnost;
‑
predmetite {to neposredno se nameneti za vr{ewe na nedohodovna socijalnata i
obrazovnata dejnost i ne se proizveduvaat vo Republika Makedonija;
-
farmacevtskite
proizvodi za zdravstvena, odnosno veterinarna namena, {to se upotrebuvaat pri
me|unarodni sportski manifestacii organizirani vo Republika Makedonija;
-
predmeti
{to neposredno se nameneti za direktna za{tita na `ivotnata sredina i prirodata,
a ne se proizveduvaat vo Republika Makedonija.
^len 183
Od
pla}awe carina se oslobodeni:
‑
oprema i rezervni delovi (osven avtomobili i kancelariski mebel) vrz osnova na
vlog na stransko lice koi ne mo`at da bidat postari od pet godini od denot na
nivnoto proizvodstvo, a koi slu`at za vr{ewe na prete`na dejnost na dru{tvoto.
Vlogot na stranskoto lice treba da e podolg od tri godini i da iznesuva 20% od
vkupno vlo`eniot traen kapital, pod uslov obvrznikot koj go koristel
osloboduvaweto da raboti najmalku u{te tri godini po istekot na poslednata
godina vo koja go koristel osloboduvaweto od pla}awe carina. Pod vlog na
stransko lice se smeta i otkupot na akcii od strana na stranski lica;
‑
mostri na stoka so nezna~itelna vrednost;
‑
pe~ateni raboti kako {to se katalozi, cenovnici, upatstva za upotreba i bro{uri
i reklamen materijal;
‑
predmeti {to stranski izlaga~i koi u~estvuvaat vo me|unarodni saemi i trgovski
izlo`bi vo Republika Makedonija }e gi vnesat ili primat od stranstvo zaradi
voobi~aena raspredelba i potro{uva~ka za vreme na odr`uvaweto na saemot,
odnosno izlo`bata;
‑
proizvodi uvezeni zaradi proba, istra`uvawe, analizirawe ili testirawe {to
celosno }e se upotrebat pri probite, istra`uvawata, analiziraweto ili
testiraweto, ili pri toa celosno }e bidat uni{teni, na na~in {to pove}e da
nemaat upotrebna vrednost;
‑
turisti~ka informativna dokumentacija, ako e nameneta za besplatno delewe i
~ija glavna cel e pretstavuvawe na stranska turisti~ka ponuda; stranski
hotelski listi i prospekti, {to gi izdavaat stranski oficijalni turisti~ki
agencii, ako se nameneti za besplatno delewe; reklamen turisti~ki materijal
namenet na ovlasteni zastapnici ili korespondenti na nacionalni turisti~ki
agencii, {to ne e namenet za natamo{no delewe;
‑
stokovni marki, patenti, modeli i pridru`ni dokumenti, kako i podnesoci za
priznavawe na patentite ili inovaciite, {to im se dostavuvat na organizaciite
za za{tita na avtorskata i industriskata sopstvenost;
-
hrana
za `ivotni vo transport, materijali potrebni za za{tita na stokata vo
transportot
-
stokata
{to se uvezuva preku registrirani humanitarni ili dobrotvorni organizacii i e
nameneta za besplatno delewe na `rtvite od prirodni ili drugi nesre}i;
-
materijali
za postavuvawe , odr`uvawe ili ukrasuvawe na spomen obele`ja , grobovi ili
grobi{ta na `rtvite od vojnite; krstovi , urni i pogrebni artikli;
-
stokite
koi kako podarok se dobieni od stranski donatori kako i uvezeni stoki kupeni so
pari~nite sredstva dobieni kako podarok na dr`avni organi, edinicite na
lokalnata samouprva i na javno pravni subjekti;
Ministerot
za finansii go propi{uva na~inot i postapkata za osloboduvawe od pla}awe carina
na stokite dobieni kako stranski donacii.
^len 184
Od
pla}awe carina se oslobodeni dr`avnite organi, korisnicite ‑ edinki na
Buxetot na Republika Makedonija ‑ po mislewe na soodvetnoto ministerstvo,
sudovite i Narodnata banka na Republika Makedonija na predmetite {to ne se
proizveduvaat vo Republika Makedonija koi }e gi opredeli Vladata na Republika
Makedonija , a po prethoden nalog na ministerot za finansii.
^len 185
Izbri{an
so izmenite i dopolnuvawata na carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br:25/2000-Str:1492
.
^len 186
Vladata
na Republika Makedonija }e gi opredeli vidot, vrednosta i koli~inata na predmetite,
kako i detalnite kriteriumi i na~inot na primena na propisite za osloboduvawe
od pla}awe carina soglasno so ~lenovite od 180 do 184 na ovoj zakon.
^len 187
(1)
Stokata koja bila oslobodena od pla}awe carina vrz osnova na ~len 180 ~len
181 alinei 2,3,4,6i 7 kako i vrz osnova na ~lenovite od 182 i 183 alinei 2, 3,
4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 i ~len 184 na ovoj zakon, vo rok od tri godini od
denot na uvozot, ne mo`e da se otu|i, da se dade na koristewe na drug ili
poinaku da se upotrebi za drugi celi, a ne za onie za koi bile oslobodeni od
pla}awe carina, pred da bidat plateni uvoznite dava~ki. Takvite predmeti ne e
mo`no da se dadat vo zalog, da se pozajmat ili da se dadat kako osiguruvawe za
drugi obvrski.
(2)
Stokite koi bile oslobodeni od pla}awe carina vrz osnova na ~len 183 alinea 1
na ovoj zakon, vo rok od {est godini od denot na uvozot, ne mo`at da se otu|at,
da se dadat na koristewe na drug ili poinaku da se upotrebat za drugi celi, a
ne za onie za koi bile oslobodeni od pla}awe na carina, pred da bidat plateni
uvoznite dava~ki. Takvite predmeti ne e mo`no da se dadat vo zalog, da se
pozajmat ili da se dadat vo osiguruvawe za drugi obvrski.
(3)
Vo slu~aj carinskiot organ, na barawe na nositelot na pravoto, pred istekot na
rokot od stavot 1 i 2 na ovoj ~len da dozvoli poinakva upotreba, visinata na
carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na podatocite, {to va`ele vo momentot
na podnesuvawe na baraweto za pla}awe na carinskiot dolg.
(4)
Vo slu~aj na nepridr`uvawe na odredbite od stavot 1 i 2 na ovoj ~len, visinata
na carinskiot dolg se presmetuva vrz osnova na podatocite vo momentot na
priemot na carinskata deklaracija, vrz osnova na koja stokata bila oslobodena
od pla}awe carina.
4.
Povtoren uvoz na stoka (vratena stoka)
^len 188
(1)
Doma{nata stoka {to bila izvezena od Republika Makedonija i vo neizmenet vid vo
rok od dve godini po izvozot povtorno uvezena na carinskoto podra~je na barawe
na deklarantot se osloboduva od pla}awe carina. Vo opravdani slu~ai carinskiot
organ rokot od dve godini mo`e da go prodol`i.
(2)
Ako predmetnata stoka pred izvozot bila uvezena vo carinskoto podra~je i
pu{tena vo sloboden promet, pri {to bila primeneta namalena ili nula carinska
stapka zaradi nejzinata krajna namena
povolnosta od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se uva`i samo ako stokata
povtorno e uvezena za istata cel za koja pri prviot uvoz bila primeneta
namalena ili nula carinska stapka.
(3)
Dokolku pri povtorniot uvoz na stoka soglasno na stav 2 na ovoj ~len,stokata ne
e uvezena za istata krajna namena i dojde do sozdavawe carinski dolg, od
presmetanata vrednost na carinskiot dolg }e se odzeme carinata {to bila platena
za taa stoka pri prvoto pu{tawe vo sloboden promet.
(4)Osloboduvawe
od pla}awe carina soglasno so stavot 1 na ovoj ~len ne mo`e da se odobri za
stoka {to bila izvezena vo ramkite na postapkata za privremen izvoz na stoka
zaradi oblagoroduvawe, osven ako stokata ostane vo istata sostojba vo koja bila
izvezena. Istotaka ne mo`e da se odobri
osloboduvawe od pla}awe carina i za stoka {to e predmet na merki na
zeemjodelska politika, osven vo slu~aite koi }e gi propi{e Vladata na Republika
Makedonija.
(5)
Odredbite od stavovite 1, 2, 3 i 4 na ovoj ~len se primenuvaat i za dobienite
proizvodi koi se izvezeni ili povtorno izvezeni zaradi zavr{uvawe na
prethodnata postapka na uvoz zaradi izvoz. Vo ovoj slu~aj, visinata na
carinskiot dolg se opredeluva soglasno pravilata za postapkata na uvoz zaradi
izvoz so primena na propisi koi va`at na denot na pu[tawe na stokata vo
sloboden promet.
(6)
Vladata na Republika Makedonija }e gi propi{e podetalnite kriteriumi za
osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so ovoj ~len.
^len 189
Nadzorot
nad sproveduvaweto na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon
go vr{i Ministerstvoto za finansii.
VIII. POVREDI NA CARINSKIOT ZAKON
1. Op{ti odredbi
^len 190
(1)
Neizvr{uvawe na dejstvija utvrdeni so odredbite na ovoj zakon ili vr{ewe na
dejstvija sprotivni na odredbite na ovoj zakon,predstavuvaat carinski povredi.
Povredite na Carinskiot zakon mo`at da bidat prekr{oci ili krivi~ni dela.
(2)
Po barawe na carinskiot organ, za dejstvata od stavot 1 na ovoj ~len,
nadle`niot sud sproveduva postapka za utvrduvawe na odgovornosta na storitelot
i izrekuva soodvetna merka.
(3)
Obidot za protivpravno delo od stavot 1 na ovoj ~len e kazniv isto tolku strogo
kako i izvr{enoto delo.
(4)
Preventivni merki, vklu~uvaj}i i privremeno odzemawe na stoki ili vozila mo`at
da bidat prezemeni od carinskiot organ,koj e dol`en vedna{ a najdocna vo rok od
osum dena od denot na odzemaweto, da povede postapka pred nadle`niot sud.
Dokolku ne povede postapka vo propi{aniot rok,carinskiot organ e dol`en
privremeno odzemenata stoka ili vozilata da gi vrati na liceto od koe se
odzemeni.
^len 191
Lice
koe na bilo koj na~in zagrozi carinski slu`benik vo vr{ewe na slu`bata }e bide
goneto za krivi~no delo soglasno so zakon.
^len 192
(1)
Pokraj kaznata za izvr{en prekr{ok spored odredbite na ovoj zakon, na
storitelot }e mu se izre~e i merka na bezbednost odzemawe na stokata so koja e
storen prekr{okot ili e predmet na prekr{okot, ili {to proizlegla od
prekr{okot.
(2)
Ako za izvr{uvawe na prekr{okot ili krivi~noto delo se koristat vozila,
vozduhoplovi ili plovni objekti, tie mo`e da
bidat odzemeni.
^len 193
Carinskiot
organ mo`e da naplati mandatna kazna za prekr{ok ili da povede postapka pred
sud.
^len 194
Carinskiot
organ ne smee da go otkrie idintetot na liceto od koe dobil informacii vo vrska
so protivpravnite dejstvija propi{ani so ovoj zakon.
^len 195
Za
dobieni informacii od lica ~ij identitet e pod zagarintirana tajnost vo site
okolnosti, a koi se od interes za vodewe na carinska postapka , carinskiot
organ mo`e da predvidi nadomest , koj }e bide obezbeden srazmerno na visinata
na naplatenata kazna.
^len 196
(1)
Priznanieto na storitelot za izvr{eniot carinski prekr{ok e eden od dokazite za
vodewe na postapka pred sud.
(2)
Doka`uvaweto pred sud po pismenata izjava dadena od najmalku dvajca carinski
slu`benici e na tovar na samiot storitel na prekr{okot, za materijalni dokazi.
^len 197
Odgovornost za prekr{ok izvr{en od
carinski
slu`benici
Carinskite
slu`benici za izvr{eni carinski prekr{oci odgovaraat pred sud, pri {to ne e isklu~ena
disciplinska odgovornost i pred carinskiot organ.
^len 198
(1)Stokite
koi se predmet na prekr{ok, za vreme na vodewe na postapkata pred sud, se
nao|aat pod carinski nadzor na mesto {to }e go opredeli sudot. Dokolku sudot mu
dozvoli na sopstvenikot da gi zadr`i stokite, toj vo sekoe vreme e dol`en da gi
poka`e na sudot i da obezbedi garancija.
(2)
Ako prekr{o~nata postapka e zaprena ili prekinata i stokata ne se odzema, taa
stoka se vra}a na sopstvenikot preku Carinskata uprava, zaradi sproveduvawe na
soodvetna carinska postapka.
^len 199
Odlukata
na sudot e zadol`itelna za carinskite organi.
^len 200
(1)
Zaradi otkrivawe {totuku izvr{eni protivpravni dejstvija povrzani so uvoz,
izvoz, transport ili zadr`uvawe na stoki opredeleni so ~lenot 23 na ovoj zakon,
carinskite slu`benici se ovlasteni da ja kontroliraat isporakata na takvite
stoki i spored ovoj ili drug zakon ne odgovaraat krivi~no i prekr{o~no za
prezemenite slu`beni dejstvija.
(2)
Pred izvr{uvaweto na takvata isporaka, carinskite slu`benici moraat da go
izvestat nadle`niot javen obvinitel, osven koga kontroliranata isporaka se
odviva vo neposredna okolina na grani~en premin.
(3)
Zaradi otkrivawe na protivpravnite dejstva, nadle`niot obvinitel na carinskite
slu`benici }e im dozvoli da zadr`at, da ja ispora~aat ili da prezemat isporaka
na stokite opredeleni vo ~lenot 23 od ovoj zakon.
^len 201
(1)
Prekr{o~nata postapka po carinski prekr{oci ne mo`e da se povede ako pominale
pove}e od tri godini od denot na izvr{uvaweto na prekr{okot.
(2)
Zastarenosta se prekinuva so sekoe dejstvie na nadle`niot organ {to se prevzema
zaradi gonewe na storitelot na prekr{okot. So sekoe prekinuvawe na rokot,
zastarenosta po~nuva odnovo da te~e, no prekr{o~na postapka ne mo`e da se
povede, nitu natamu da se vodi po istekot na pet godini od denot koga e storen
prekr{okot.
^len 202
Izbri{an
so izmenite i dopolnuvawata na carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br:25/2000-Str:1493
^len 203
Naplata na mandatni kazni vedna{ po
storeniot prekr{ok
(transakciono poramnuvawe)
(1)
Carinskite slu`benici mo`at da mu ponudat na prekr{itelot pla}awe mandatna
kazna za storeniot prekr{ok.
(2)
Ako prekr{itelot ja plati mandatnata kazna, slu~ajot e zatvoren i prekr{itelot
nema da se goni spored ovoj zakon. Dokolku prekr{itelot ne ja plati mandatnata
kazna, carinskiot organ predmetot go predava na nadle`niot sud.
(3)
Mandatnite kazni gi naplatuvaat ovlastenite carinski slu`benici.
2. Kazneni odredbi
^len 204
(1)
So pari~na kazna od trikraten do petnaesetkraten iznos na izbegnatata carina,
odnosno od dvokraten do osumkraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite
ne podle`at na pla}awe na carina ili ako na stokite ne se pla}a carina, }e se
kazni za prekr{ok pravno lice, ako:
1.
Vnese ili iznese, odnosno se obide da vnese ili iznese stoka od carinskoto
podra~je nadvor od carinskite grani~ni premini ili vo vreme koga carinskiot
grani~en premin ne e otvoren (~len 40 stavovi 1, 3 i 4);
2.
Vnese ili iznese odnosno se obide da vnese ili iznese preku carinskiot grani~en
premin skriena stoka (~lenovi 42, 42a i 44);
3.
Se odnesuva sprotivno na ~lenot 45 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;
4.
Ne podnese elementarnata deklaracija soglasno so ~lenot 46 od ovoj zakon;
5.
Se odnesuva sprotivno na ~lenot 48 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;
6.
Privremeno ja ~uva stokata sprotivno na ~lenot 51 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;
7.
Ja koristi privremeno ~uvanata stoka sprotivno na ~lenot 52 od ovoj zakon;
8.
Vo carinskata deklaracija nepravilno gi navede koli~inite, vidot, kvalitetot, vrednosta
ili potekloto na stokata ili ne ja navede celokupnata stoka (~len 61);
9.
Na carinskiot organ, vo vrska so sproveduvaweto na carinskata postapka mu
dostavi dokumenti vo koi e naveden poinakov kvalitet, vid, koli~ina, vrednost
ili poteklo na stokata ili vo koi se pogre{no navedeni drugi podatoci, (~lenovi
20, 61, 116, 179 do 183);
10.
Na carinskiot organ, vo vrska so izvoznata carinska postapka, mu dostavi
dokumenti vo koi e naveden poinakov kvalitet, vid, koli~ina, vrednost ili
poteklo na stokata, dokolku toa predizvika, pri izvozot na stokata, da se
izbegne pravilnoto iska`uvawe na navedenite podatoci vo carinskata deklaracija
(~lenovi 20, 61 i 128);
11.
Se odnesuva sprotivno na ~lenot 69 stav 5 od ovoj zakon;
12.
Sprotivno na ~lenot 75 stav 2 od ovoj zakon , se odnesuva kako stokata da bila
pu{tena vo sloboden promet, i ako ne bile sprovedeni dejstvijata za pu{tawe na
stokata vo sloboden promet i ne bile plateni uvoznite dava~ki, a ne bile
ispolneti i drugite merki na merki na nadvore{no trgovskiot promet;
13.
Ne gi ispolnuva svoite obvrski soglasno so izdadenoto odobrenie za carinska
postapka so ekonomski efekt (~len 79 stav 3);
14. Ne gi ispolnuva odnosno ne go garantira
ispolnuvaweto na obvrskite soglasno so zakonot i dozvolata za otvarawe carinski
sklad (~lenovi 86 i 87);
15.
Vo carinskiot sklad gi vr{i dejnostite od ~lenot 88 sprotivno ili bez dozvola
na carinskite organi;
16.
Se odnesuva sprotivno na ~lenot 95 od ovoj zakon;
17.
Postapuva sprotivno na ~lenot 96 od ovoj zakon;
18.
Postapuva sprotivno na ~lenot 97 od ovoj zakon;
19.
Ne ja prevezuva stokata po pat {to go opredelil carinskiot organ (~len 131 stav
2) ;
20.
Postapuva sprotivno na ~lenot 133 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon;
21.
Ne mu ovozmo`i na carinskiot ili drug organ nadzor vrz raboteweto na slobodnata
i carinskata zona ( ~lenovi 135 i 150);
22.
Vr{i dejnost vo slobodnata i carinskata zona sprotivno od ~lenot 138 stav 1 i
~lenot 155 stavovi 1 i 4 na ovoj zakon;
23.
I pokraj zabranata na carinskiot organ vr{i nekoja od dejnostite vo slobodnata
i carinskata zona (~len 138 stavovi 2 i 155 stav 6);
24.
Sprotivno od ~lenot 155 stav 5 na ovoj zakon gi prenese stokite od slobodnata i
carinskata zona vo drugo carinsko podra~je i
25.
So nevistinito prika`uvawe na rabotite postigne ili se obiduva da postigne, vo
tekot na carinskata postapka, osloboduvawe od pla}awe na uvoznite dava~ki ili
pla}awe na pomal iznos na uvoznite dava~ki, ili bilo kakvo drugo olesnuvawe
(~lenovi 20,24a, 61, 79, 80, 88, 107, 116, 123, 124, 179 do 183 i 188).
(2)
So pari~na kazna od dvokraten do petkraten iznos na izbegnata carina, odnosno
od ednokraten do trikraten iznos na vrednosta na stokata, ako stokata ne
podle`i na pla}awe na carina ili na stokata ne se pla}a carina }e se kazni za
dejstvijata od stavot 1 na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
^len 205
(1)
So pari~na kazna od dvokraten do desetkraten iznos na izbegnatata carina,
odnosno od ednokraten do petkraten iznos na vrednosta na stokata, ako stokata
ne podle`i na pla}awe na carina ili na stokata ne se pla}a carina, }e se kazni
za prekr{ok pravno lice, ako:
1.
Ne podnese dokumenti, ili ne dade pojasnuvawa {to mu se potrebni na carinskiot
organ, odnosno ne mu dade druga potrebna pomo{ za sproveduvawe na carinskata
postapka (~len 20);
2.
Ne gi ~uva dokumentite soglasno so ovoj zakon (~len 21);
3.
Ne pobara zapo~nuvawe na carinski dozvolenoto koristewe ili upotreba na stokata
vo propi{anite rokovi (~len 50);
4.
Go popre~uva proveruvaweto na to~nosta i pravilnosta na primenata deklaracija
(~lenovi od 65 do 67);
5.
Gi otstrani carinskite obele`ja ili soodvetno ne gi za{titi od povreduvawe ili
uni{tuvawe (~len 68);
6.
Ne ja vodi propi{anata evidencija soglasno so ~lenot 72 stav 2 na ovoj zakon;
7.
Ne podnese dopolnitelna carinska deklaracija soglasno so ~lenot 72 stav 3 na
ovoj zakon;
8.
Ne go izvestuva carinskiot organ za dejnostite {to }e nastapat po izdavaweto na
odobrenieto, a se zna~ajni za sodr`inata, odnosno va`eweto na dozvolata (~len
80 stav 1);
9.
Ne ja zavr{i carinskata postapka so ekonomski efekt soglasno so zakonot (~len
81 stav 5);
10.
Ne vodi evidencija za stokata koja {to se nao|a vo carinskoto skladi{te
soglasno so ~lenot 89 na ovoj zakon;
11.
Ne gi izvezuva, odnosno povtorno ne gi izvezuva, vo ramkite na postapkatka na
uvoz zaradi izvoz, dobienite proizvodi vo opredelen rok ili za niv ne bara
druga carinska postapka (~len 101 stav 1);
12.
Ne uvezuva stoka soglasno so odobrenieto za upotreba na identi~na stoka vo
propi{aniot rok (~len 101 stav 4);
13.
Ne vodi evidencija za normativite na upotreba na uvezenata, odnosno privremeno
uvezenata stoka, odnosno ne ja vodi taa evidencija soglasno so zakonot, ili ne
mu dostavi na carinskiot organ, na negovo barawe, podatoci za normativite, ili
go onevozmo`i ili ja popre~uva proverkata na to~nosta na tie podatoci (~len
102);
14.
Ne gi po~ituva propi{anite rokovi i na~inot za vodewe na evidencija vo
soglasnost so postapkata za prerabotka pod carinski nadzor (~len 110);
15.
Ne ja izveze privremeno uvezenata stoka vo opredeleniot rok ili ne bara
sproveduvawe na druga carinska postapka (~len 115);
16.
Ne ja upotrebuva privremeno uvezenata stoka soglasno so namenata za koja bilo
odobreno celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so zakon
(~lenovi 113 i 116);
17.
Ja upotrebuva stokata, privremeno izvezena zaradi oplemenuvawe sprotivno so
zakonot (~len 119 stavovi 1 i 3);
18.
Se odnesuva sprotivno na ~len 157 stavovi 2 i 3 na ovoj zakon;
19.
Ne mu dostavi na carinskiot organ kopii od transportnite dokumenti ili mu
onevozmo`i pristap do stokata i dokumentacijata za stokata (~lenovi 144 i 160);
20.
Ne ja vodi propi{anata evidencija soglasno so ~lenovite 143 i 159 na ovoj
zakon;
21.
Ja uni{ti carinskata stoka bez prethodno da go izvesti carinskiot organ (~len
162 stavovi 3 i 4);
22.
Ne ja otstrani stokata ~ii uvoz e zabranet od carinskoto podra~je vo rok {to }e
go opredeli carinskiot organ ( ~len 163) i
23.
Sprotivno na ~len 187 na ovoj zakon ja ottu|i stokata, ja dade na koristewe na
drug ili stokata ja upotrebi na drug na~in, osven za namenata za koja taa bila
oslobodena od pla}awe carina, odnosno stokata koja{to bila oslobodena od
pla}awe carina ja dade vo zalog, pozajmi ili na bilo koj drug na~in ja predade
zaradi garantirawe na obvrskite, pred da bide platen carinskiot dolg.
(2)
So pari~na kazna od dvokraten do ~etirikraten iznos na izbegnata carina odnosno
od ednokraten do dvokraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite ne
podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni za
dejstvijata od stav eden na ovoj ~len i odgovornoto lice vo pravnoto lice.
^len 206
(1)
So pari~na kazna od ednokraten do petkraten iznos na izbegnatata carina,
odnosno od ednokraten do trikraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite
ne podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni
za prekr{ok fizi~ko lice, ako :
1.
Ne gi podnese dokumentite ili ne mu dade potrebni pojasnuvawa na carinskiot
organ, odnosno ne obezbedi potrebna pomo{ zaradi sproveduvawe na carinskite
postapka (~len 20);
2.
Na carinskiot organ, a vo vrska so sproveduvaweto na carinskata postapka, mu
podnese dokumenti vo koi e naveden poinakov kvalitet, vid, koli~ina, vrednost
ili poteklo na stokata, ili vo koi pogre{no se navedeni drugi podatoci, za
delumno ili celosno da se izbegne pla}aweto na uvoznite dava~ki (~lenovi 20,
61, 116, 179 do 183);
3.
]e vnese ili iznese ili }e se obide da vnese ili iznese stoka od carinskoto
podra~je nadvor od carinskite grani~ni premini ili vo vreme koga carinskiot
grani~en premin ne e otvoren (~len 40 stavovi 1, 3 i 4);
4.
]e vnese ili iznese ili }e se obide da vnese ili iznese preku carinskiot
grani~en premin skriena stoka (~lenovi 42, 42a i 44);
5.
Nema da mu ja stavi na uvid na carinskiot organ stokata soglasno so ~lenot 44
na ovoj zakon;
6.
Nema da podnese elementarnata deklaracija odnosno barawe za odobruvawe na
carinski dozvolenoto koristewe ili upotreba soglasno so ~lenot 46 na ovoj
zakon;
7.
Ne pobara zapo~nuvawe na carinski dozvolenoto koristewe ili upotreba na stokata
vo propi{anite rokovi (~len 50);
8.
Ja popre~uva proverkata na to~nosta i pravilnost na primenata deklaracija
(~lenovi 65 do 67);
9.
Gi otstrani carinskite obele`ja ili soodvetno ne gi za{titi od o{tetuvawe
odnosno uni{tuvawe (~len 68 stav 2);
10.
Sprotivno na ~len 75 stav 2 od ovoj zakon se odnesuva kako da stokata bila
pu{tena vo sloboden promet, i pokraj toa {to ne bile sprovedeni formalnostite
za pu{tawe na stokata vo sloboden promet i ne bile plateni uvoznite dava~ki;
11.
Ne ja koristi privremeno uvezenata stoka vo soglasnost so namenata za koja bilo
odobreno celosno ili delumno osloboduvawe od pla}awe carina soglasno so zakonot
(~lenovi 113 i 116);
12.
Ne ja otstrani stokata ~ij uvoz e zabranet vo carinskoto podra~je vo rok {to }e
go opredeli carinskiot organ (~len 163 stav 1);
13.
Sprotivno na ~len 187 na ovoj zakon ja ottu|i stokata, ja dade na koristewe na
drug ili ja upotrebi na drug na~in, osven za namenata zaradi koja stokata bila
oslobodena od pla}awe carina, odnosno stokata koja{to bila oslobodena od
pla}awe carina ja dade vo zalog, pozajmi ili na drug na~in ja predade zaradi
garantirawe na obvrskite, pred da bide platen carinskiot dolg;
14.
So nevistinito prika`uvawe na rabotite postigne ili se obide da postigne vo
carinskata postapka osloboduvawe od pla}awe na uvoznite dava~ki ili pla}awe na
pomal iznos na uvoznite dava~ki ili nekoe drugo olesnuvawe (~lenovi 79, 80,
117, 179 do 183 i 188) i
15.
Neispolnuvawe ili sprotivno postapuvawe na instrukciite na carinskiot organ,
davawe otpor od strana na prekr{itelite na nalogot na carinskiot organ, kako i
zakana ili napad na carinskite slu`benici.
^len 207
Odgovornost na nedobronamerniot
poseduva~ ‑
imatel na predmeti so koi e napraven
prekr{ok
(1)
Pravno lice i poedinec, koj vo vrska so vr{eweto na dejnosta, kupi, prodade,
rasprodade, dobie na podarok, prikriva, primi na ~uvawe ili zaradi prevoz, ~uva
koristi ili dobie vo sopstvenost vrz bilo koja osnova, stoka za koja znae ili
spored okolnostite na slu~ajot moral da znae deka so toa bil napraven prekr{ok
od ~lenovite 204 do 206 na ovoj zakon, dokolku storitelot izvr{il nekoe od
dejstvijata od ~lenovite 204 do 206 na ovoj zakon, se kaznuva so ista kazna {to
e propi{ana za storitelot na prekr{okot.
(2)
So pari~na kazna od dvokraten do desetkraten iznos na izbegnatata carina,
odnosno od ednokraten do petkraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite
ne podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni
za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len pretprijatie i drugo pravno lice.
(3)
So pari~na kazna od ednokraten do petkraten iznos na izbegnatata carina,
odnosno od ednokraten do trikraten iznos na vrednosta na stokite, ako stokite
ne podle`at na pla}awe na carina ili na stokite ne se pla}a carina, }e se kazni
za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len i fizi~ko lice.
^len 208
Zadol`itelno odzemawe predmeti so koi
e napraven prekr{ok
(1)
Stokata, {to e predmet na prekr{ok od ~lenot 204 to~ki 1,2,3,4,5,22,24 i 25
~lenot 206 to~ki 2, 3, 4, 5, 14 i 15, kako i ~lenot 207 na ovoj zakon se
odzema.
(2)
Stokata od prethodniot stav }e se odzeme i dokolku, po izvr{uvaweto na prekr{okot,
e prerabotena, obrabotena ili dorabotena, a dopolnitelnata vrednost ne
nadminuva 30% od carinskata vrednost na stokata, predmet na prekr{okot.
(3)
Ako stokata ne se pronajde, od izvr{itelot na prekr{okot se naplatuva nejzinata
vrednost, {to spored odredbite na ovoj zakon zna~i carinska vrednost i
sproveduvawe na postapkata za naplata na uvozni dava~ki.
(4)
Se smeta deka stokata ne e pronajdena dokolku od bilo koja pri~ina ne e mo`no
da mu se odzeme na sopstvenikot. Se smeta deka stokata, isto taka, ne e
pronajdena, dokolku stokata {to e predmet na prekr{ok, po izvr{uvaweto na
prekr{okot, e prerabotena, dorabotena ili obrabotena, taka {to dopolnitelnata
vrednost nadminuva 30% od carinskata vrednost na stokata, predmet na
prekr{okot.
(5)
Dokolku ima pove}e storiteli, za vrednosta na stokata odgovaraat solidarno.
(6)Stokata,
{to e predmet na carinski prekr{ok, za koja e propi{ana merka na bezbednost
odzemawe na stokata, do zavr{uvawe na postapkata po prekr{okot, mo`e da se
stavi pod carinski nadzor.
(7)
Stokite ili prevoznoto sredstvo odnosno prenosnoto sredstvo so koe e storen
prekr{ok mo`e da se odzemat, odnosno da se naplati nivna vrednost i koga protiv
storitelot ne mo`e da se vodi prekr{o~na postapka poradi toa {to e nepoznat ili
im e nedostapen na nadle`nite organi, ili poradi postoewe na drugi zakonski
pre~ki, osven vo slu~aj na nastanuvawe na apsolutna zastarenost (~len201)
^len 209
(1)
Prevoznite, odnosno prenosnite sredstva, {to bile koristeni za prevoz odnosno
prenos na stokata preku carinskata linija odnosno na carinskoto podra~je, {to e
predmet na prekr{ocite od ~lenot 204 to~ki 1 do 4, 5 i 24 na ovoj zakon, ~lenot
206 to~ki od 3 do 7 na ovoj zakon, odnosno dokolku skri{nite ili tajni mesta na
prevoznite ili prenosnite sredstva bile iskoristeni za sokrivawe na stokata
predmet na prekr{ocite od ~lenot 204 to~ki 1 do 4, 5 i 24 na ovoj zakon, ~lenot
206 to~ki 3 do 7 na ovoj zakon, se odzemaat, dokolku vrednosta na stokata,
predmet na prekr{ok, nadminuva 20 % od vrednosta na prevoznoto, odnosno
prenosnoto sredstvo, a onoj koj ja prezel stokata zaradi prevoz, ili voza~ot
znael ili bi moral da znae deka se raboti za takva stoka.
(2)
Bez ogled na stavot 1 na ovoj ~len, prevoznoto, odnosno prenosnoto sredstvo }e
se odzeme i koga vrednosta na stokata, predmet na prekr{ok, ne nadminuva 20 %
od vrednosta na prevoznoto, odnosno prenosnoto sredstvo, dokolku toa sredstvo
bilo iskoristeno za prevoz na stokite navedeni vo ~len 23 od ovoj zakon, ili
dokolku vo prevoznoto, odnosno prenosnoto sredstvo, bil vgraden poseben prostor za kriewe na stokata.
^len 210
Odzemawe na stoka i na prevozni,
odnosno prenosni sredstva
koi ne se sopstvenost na storitelot na
prekr{okot
(1)
Stokata, predmet na prekr{ocite navedeni vo ~lenot 208 stav 1 od ovoj zakon, se
odzema i koga ne e sopstvenost na storitelot na prekr{okot, dokolku
sopstvenikot na stokata znael ili so ogled na okolnostite na slu~ajot bi mo`el
da znae, deka stokata e predmet na prekr{ocite navedeni vo ~lenot 208 stav 1 na
ovoj zakon.
(2)
Prevoznoto ili prenosnoto sredstvo, navedeno vo ~lenot 209 na ovoj zakon,
dokolku se ispolneti uslovite od ~lenot 209 na ovoj zakon, se odzema i koga ne
e sopstvenost na storitelot na prekr{okot, dokolku negoviot sopstvenik znael
ili, so ogled na okolnostite na slu~ajot bi mo`el da znae, deka prevoznoto ili
prenosnoto sredstva bilo upotrebuvano za prevoz odnosno prenos preku carinskata
linija odnosno carinskoto podra~je na stokata, predmet na prekr{ocite od ~lenot
204 to~ki 1 do 4 i 24 na ovoj zakon i od ~lenot 206 to~ki 3 do 7 na ovoj zakon.
3)
So stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se povreduvaat pravata na drugi lica na
barawe o{teta od storitelot.
^len 211
Izbri{an
so izmenite i dopolnuvawata na carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br:25/2000-Str:1494).
^len 212
(1)
Potvrdite i merkite, {to nadle`niot organ gi donel vo vrska so osloboduvawata
od pla}awe carina soglasno so Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na
Republika Makedoniija", broj 20/93, 63/95 i 15/97), a pravata na carinsko
osloboduvawe ne bile iskoristeni do denot na primenata na ovoj zakon, mo`at da
se iskoristat do istekot na rokot {to mu pripa|a spored Zakonot za carinite, no
najdocna do 30 juni 2000 godina.
(2)
Ako carinskiot obvrznik go iskoristil pravoto na osloboduvawe od pla}awe
carina, a se u{te ne istekol rokot za zabrana na raspolagaweto utvrden so
Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj
20/93, 63/95 i 15/97), carinskiot nadzor vrz stokite se vr{i i natamu, se do
istekot na rokot utvrden so ~lenot 24 stav 3, ~lenot 25 stav 3, ~lenot 26 stav
12, ~lenot 28 stav 2 i ~lenot 31 stav 3 od Zakonot za carinite.
^len 213
Prodol`uvawe na raboteweto na
postojnite
skladovi i magacini
(1)
Carinskite skladovi, `elezni~ko ‑ carinski magacini, osnovani do
primenata na ovoj zakon prodol`uvaat da rabotat kako carinski skladovi, dokolku
go usoglasat svoeto rabotewe so uslovite propi{ani so ovoj zakon vo rok od
{eset meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
(2)
Vo rok od predhodniot stav, carinskite organi moraat da donesat i odluki za
zatvorawe na objektite od stav 1 na ovoj ~len, koi{to ne gi ispolnuvaat
uslovite za carinski skladovi, propi{ani so ovoj zakon. Na sopstvenicite na
skladovite i magacinite koi }e go usoglasat svoeto rabotewe vo propi{aniot rok,
carinskiot organ }e im izdade odobrenie za carinski sklad na objektite.
^len 214
(1)
Carinskite zoni, osnovani vrz osnova na zakonot za slobodni i carinski zoni
("Slu`ben list na SFRJ" broj 3/90), prodol`uvaat so rabota kako carinski zoni spored ovoj zakon.
(2)
Osnova~ite na zonite od stavot 1 na ovoj ~len se dol`ni da gi usoglasat
organizacijata i raboteweto na
carinskite zoni so odredbite na ovoj zakon i dokazite za toa da i gi
dostavat na Carinskata uprava.
(3)
Carinskite zoni koi nema da gi usoglasat organizacijata i raboteweto so
odredbite na ovoj zakon, }e prestanat da rabotat kako carinski zoni. Carinskata
uprava za toa }e donese soodvetno re{enie.
^len 215
Zavr{uvawe na upravnite postapki
Upravnite
postapki zapo~nati pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon se zavr{uvaat spored
propisite {to va`ele do negovata primena.
^len 216
Presmetuvawe na carinskiot dolg
kaj privremeniot uvoz
Ako
stokite koi bile privremeno uvezeni soglasno so propisite {to va`ele do otpo~nuvaweto
na primena na ovoj zakon i podle`at na pla}awe carina vrz osnova na ~lenot 265
od Zakonot za carinite ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj
20/93, 63/95 i 15/97), carinskiot dolg se presmetuva i pla}a soglasno so
propisite {to va`ele vo momentot na priemot na carinskata deklaracija za
privremen uvoz na stoki.
^len 217
Podzakonskite
propisi za sproveduvawe na ovoj zakon }e se donesat najdocna do denot na
primenuvaweto na ovoj zakon.
^len 218
Izbri{an
so izmenite i dopolnuvawata na carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija br:25/2000-Str:1494).
^len
219
Prodol`uvawe so rabotata na carinskata
uprava
Carinskata
uprava prodol`uva so rabota kako organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii
so delokrug opredelen so ovoj zakon.
^len 220
So
denot na primenata na ovoj zakon prestanuvaat da va`at : Zakonot za carinite
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 20/93, 63/95 i 15/97),
Zakonot za carinskata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija" broj 25/92) i Zakonot za slobodnite i carinskite zoni
("Slu`ben list na SFRJ" broj 3/90) .
^len 221
Ovoj
zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`beniot
vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1 april 2000 godina.
So
izmenite i dopolnuvawata na carinskiot zakon objaveni vo (Slu`ben besnik na
Republika Makedonija br:25/2000-Str:1494)- vo ~len 170 stoi:
^len 170
(1)
Na
stokite {to se uvezuvaat, osven na stokite {to spored va`e~kite propisi se
oslobdeni od pla}awe carina, }e se pla}a dava~ka za carinsko evidentirawe vo
visina do 1% od carinskata osnovica, za period od 1 april 2000 do 31 dekemvri
2001 godina.
(2)
Visinata na dava~kata
od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva Vladata na Republika Makedonija.
(3)
Po isklu~ok od stav
1 na ovoj ~len, Vladata na Republika Makedonija mo`e da gi opredeli stokite ili
grupite stoki na koi pri uvozot ne se pla}a dava~ka za carinsko evidentirawe.