Ako ovaa misla va`i za sekoj ~ovek, u{te pove}e va`i za sudijata. Tragaweto po vistinata i pravdata, se o~ekuva i treba da bide glavna odluka na sudskata profesija. Ne mo`e da se zamisli i ostvaruva otkrivawe i utvrduvawe na vistinata i pravdata, bez prisustvo na odredeno nivo na sudi-ska hrabrost i istrajnost.

Hrabrosta kaj sudijata e potrebna, ne samo zaradi obezbeduvawe na svojata pozicija na nezavisnost i samostojnost vo odnos na politi~kata vlast, za oddolevawe i otpor na vlijanija od bilo koja stranka i nivnite lobisti vo sudskata postapka, tuku i za osloboduvawe od li~nite - ~ove~ki predrasudi, koi, i kolku da se skrieni i tajni, sepak se prisutni i kaj sudijata.

Istrajnosta kaj sudijata e pove}e od nasu{na potreba; zatoa {to patot do vistinata i pravdata ~esto e mo{ne slo`en i te`ok so ogled na samiot karakter na sudskite postapki vo koi niz na~eloto na kontradiktornost, ramnopravnost i respekt na strankite, bez ogled na nivnoto svojstvo, se doa|a t.e. treba da se doa|a do pravdata vo sekoj slu~aj.

Hrabrosta i istrajnosta kaj sudijata se tesno povrzani so negovoto znaewe i stru~nost, so negoviot profesionalizam, koj postojano treba da se unapreduva i koj nikoga{ ne mo`e a da ne se podobruva, t.e. nikoga{ ne mo`e da se ka`e deka ja postignal krajnata sovr{enost i granica. Zatoa i ne slu~ajno vo na{iot sudski sistem e utvrdeno: pravo i obvrska na sudijata e, postojano stru~no da se usovr{uva za vremeto

na traeweto - vr{eweto na sudiskata funkcija.

Nesomneno, od nas sudiite mnogu se bara i o~ekuva.

Se razbira, sudskite zabludi i gre{ki mo`eme da gi razbereme i prifatime samo ako tie se storeni iskreno i ~esno, bez bilo kakva namera, tuku vrz osnova na svoeto sudsko uveruvawe, na li~noto sudsko vrednuvawe na faktite i razbirawe i tolkuvawe na zakonot. Va`no e pritoa, sudijata da ne otstapuva od utvrdenata - so Zakonot za sudovite - orientacija vo vr{eweto na funkcijata, a {to, jas bi go definiral na sledniot na~in:

Primenata na Zakonot za upravnite sporovi vo upravno smetkovodnite sporovi

Temata na sovetuvaweto nesomneno konsumira vo sebe edna mo{ne slo`ena i te{ka upravna i sudska problematika.

Re{avaweto na upravno - smetkovodnite sporovi bara - sigurno e - visok sudski profesionalizam vo primenata i na procesnite zakoni, no u{te pove}e, na materijalnite koi se od sferata na materijalno-finansiskoto rabotewe i dano~niot sistem na dr`avata. Tie zakoni, pokraj svojata slo`enost i ~esti promeni-dinami~nost, se od golemo zna~ewe za dr`avata so ogled na nivniot fiskalen i ekonomski karakter, taka i za pravnite lica koi se javuvaat kako stranki vo ovie sporovi.

Moja zada~a e denes da zboruvam za "Primenata na Zakonot za upravnite sporovi vo upravno-smetkovodnite spo-rovi".

Za upravno-smetkovodni sporovi - spored Na~elnoto pravno mislewe na Vrhovniot sud na Republika Makedonija, soglasno so ~len 32, stav 1 i 2 od Zakonot za sudovite, se smetaat onie vo koi se odlu~uva

za zakonitosta na kone~nite re{enija doneseni vo rabotite vo vrska so kontrolata na javnite prihodi {to gi vr{i Upravata za javni prihodi soglasno so Zakonot za upravata za javni prihodi.

Kako {to e poznato, ovie sporovi, gi re{avaa okru`nite stopanski sudovi s# do 1.1.1994 godina koga so donesuvawe na Zakonot za upravata za javni prihodi re{avaweto na ovie sporovi go prezede Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Ova be{e s# do donesuvaweto na Zakonot za sudovite do 1.07.1996 godina - koga stvarno i mesno nadle`ni sudovi za odlu~uvawe po ovie sporovi bea utvrdeni osnovnite sudovi so zgolemena nadle`nost (16 suda vo Republika Makedonija).

Upravno-smetkovodnite sporovi, navistina se specifi~ni, i za nivnoto re{avawe se primenuva Zakonot za upravnite sporovi. A kako {to vi e poznato, smislata na upravnite sporovi e obezbeduvawe na sudska kontrola na zakonitosta na poedine~nite akti na dr`avnata uprava i drugite institucii so javni ovlastuvawa i toa od dva aspekta: od aspekt na za{tita na

pravata na pravnite lica i od aspekt na obezbeduvawe na zakonitosta na upravnite akti nivnata specifi~nost e vo toa {to tie proizleguvaat od sproveduvaweto na zakonite vo vrska so izvr{uvaweto na obvrskite po osnova na danoci i drugi javni dava~ki utvrdeni so zakon od strana na pravnite i fizi~kite lica koi vr{at dejnost.

Vo Zakonot za upravata za javni prihodi utvrdeni se ovlastuvawata na dano~nata inspekcija vo vr{eweto na kontrola kaj dano~nite obvrznici. Spored ovoj zakon, dano~nata inspekcija vr{i kontrola na pravilnosta na vodeweto na rabotnite knigi i drugata dokumentacija, vr{i pregled na zalihite, osnovnite sredstva, vr{i kontrola na na~inot na pla}awe na danoci-te i drugite javni dava~ki, i vr{at drugi raboti vo vrska so otkrivaweto i sankcioniraweto na prikrienite danoci, taksi i drugi javni dava~ki.

Pri vr{eweto na kontrolata dano~nite inspektori donesuvaat i odredeni re{enija, a dano~nite obvrznici se dol`ni da im obezbedat uslovi za vr{ewe na kontrolata. Pritoa, od osobena va`nost e {to za izvr{enata kontrola inspektorot sostavuva zapisnik, pri {to na dano~niot obvrznik mu se dava mo`nost da dade zabele{ki na zapisnikot; vo zabele{kite mo`at da se iznesuvaat fakti, da se predlagaat dokazi {to bi mo`ele da imaat vlijanie vrz donesuvaweto na re{enieto i prezemaweto na drugi merki od strana na inspektorite.

Isto taka, va`no e deka organite se dol`ni iznesenite fakti i predlo`enite dokazi od strana na dano~nite obvrznici da gi proveruvaat i za toa da se sostavi dopolnitelen zapisnik. Se razbira, ako vo postapkata na kontrola se utvrdat nezakonitosti, odnosno nepravilnosti, inspektorot donesuva re{enie so koe na dano~niot obvrznik mu se nalo`uvaat opredeleni dejstvija za otstranuvawe na tie nezakonitosti, t.e. nepravilnosti. Vtorostepeni re{enija doneseni po `albata protiv prvostepenite re{enija na dano~nite inspektori se pred

met na ocena na nivnata zakonitost vo upravno-smetkovodnite sporovi.

Od osobena va`nost e deka donesuvaweto na ovie re{enija se vr{i spored Zakonot za upravata za javni prihodi, no istovremeno e propi{ana i supsidijarna primena na odredbite na Zakonot za op{ta upravna postapka.

Mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka pri ocenata na zakonitosta na aktite vo upravno-smetkovodnite sporovi sekoga{ treba da se vnimava dali pri nivnoto donesuvawe dosledno se po~ituvani Zakonot za upravata za javni prihodi kako i odredbite od Zakonot za op{ta upravna postapka za s# drugo {to ne e regulirano vo prviot spome-nat zakon.

Sudovite pak, pri re{avaweto na upravno-smetkovodnite sporovi postapuvaat spored Zakonot za upravnite sporovi i so supsidijarna primena na Zakonot za parni~nata postapka. Po~ituvaweto na sudskata postapka ne e cel sama za sebe. Taa e garancija za zakonitosta vo postapkata, za nepristrasno i fer sudewe, za utvrduvawe na vistinata preku celosno i pravilno utvrduvawe na fakti~kata sostojba itn. Sudskiot profesionalizam vsu{nost po~nuva ottuka i eventualnite nedostatoci ili nepo~ituvawe na odredbite od sudskite postapki, vo ovoj slu~aj od Zakonot za upravnite sporovi, sekoga{ imaat odraz na kvalitetot na odlukata {to ja donesuva sudot.

1. Postapuvawe po tu`bata

Po priemot na tu`bata postapkata po~nuva so ispituvawe i postapuvawe po istata na toj na~in {to, prvo se ceni dali istata e navremena i se razbira posebno, dali e uredna. Taa rabota obi~no ja smetame za rutinska zatoa {to ~estopati se nema dovolno vreme za prvoto solidno ~itawe na

tu`bata, a vo sekoj slu~aj potrebno e toa da se stori za da te~e pravilno i uspe{no sudskata postapka. Mnogu ~esto, tu`bite se necelosni i nerazbirlivi i e potrebno da se uka`e na tu`itelot da gi otstrani nedostatocite, osobeno koga petitumot na tu`bata ne e jasen, sudot e obvrzan na toa zatoa {to soglasno so ~len 40 od zakonot, zakonitosta na osporeniot upraven akt, vo ovoj slu~aj upravno-smetkovoden akt, sudot ja ispituva vo granicite na baraweto od tu`bata iako ne e vrzan za pri~inite od tu`bata. Sodr`ina na tu`bata e opredelena vo ~len 27 od Zakonot i sekoga{ ovoj ~len treba povrzano da se gleda so ~len 40 i ~len 29 od Zakonot za upravnite sporovi.

Postapkata potoa prodol`uva so barawe na spisite i dostavuvaweto na tu`bata na odgovor na tu`eniot organ, pri {to dokolku ne bidat dobieni spisite zakonot predviduva, sudot u{te edna{ da gi bara, pa duri potoa, ako mu se ispratat ili ne mu se ispratat, mo`e da pristapi kon re{avawe na sporot.

So ogled na specifi~nosta i te`inata na ovie sporovi dobro bi bilo pri barawe na spisite na predmetot, a vrz osnova na prethodno prou~uvawe na tu`bata od tu`eniot, da se bara odgovor, posebno za odredeni navodi za koi nema odgovor vo osporenoto re{enie, a koi spored ocenkata na sudijata bi bile od korist, odnosno se bitni za re{avawe na sporot. Vo praktikata po pravilo toa ne se pravi, t.e. ne se bara od tu`eniot organ na koi navodi osobeno da obrne vnimanie i da dade odgovor, a podo-cna se poka`uva deka toj odgovor e va`en.

Pri re{avawe na predmetite bez spisi mo`ni se nekolku varijanti. Ako se raboti za fakti~ko pra{awe, vo toj slu~aj, nedostatokot na spisite ne dava mo`nost sudot pravilno da ja ceni fakti~kata sostojba, i prirodno e da se uva`i tu`bata, da go poni{ti re{enieto, zatoa {to so takviot odnos na tu`eniot organ se spre~uva ocenata na zakonitosta na samiot osporen akt. Vtora mo`nost e i ako ne se dostaveni spisite, ako e sporno pravno pra{awe, su

dot mo`e da ja uva`i tu`bata i da go poni{ti re{enieto ako smeta deka nepravilno e primenet zakonot, odnosno da ja odbie tu`bata kako neosnovana, ako so osporenoto re{enie nema povreda na materijalniot zakon.

2. Re{avawe na sporot

Zakonot za upravnite sporovi, kako {to e poznato, predviduva upravnite sporovi sudot da gi re{ava na nejavna sednica; istovremeno dadena e mo`nost za slo`enite sporni raboti ili za razjasnuvawe na sostojbata vo rabotata sudot da odr`i i usna rasprava na koja se povikuvaat i strankite da gi iznesat svoite fakti i okolnosti, odnosno dokazite.

Spored mislewe na Oddelot na upravnite sporovi na Vrhovniot sud, odr`uvaweto na usni raspravi vo upravno-smetkovodnite sporovi bi trebalo da bide pravilo. Zatoa {to navistina tie se mo{ne slo`eni sporovi, pismenata dokumentacija obi~no e dosta obemna, a za site fakti i dokazi {to se istaknati vo tu`bata, ponekoga{ tu`eniot organ se izjasnuva, no po pravilo i ne se izjasnuva, pa bi trebalo na usnata rasprava toa da se rasprava i razjasni, odnosno da se dade mo`nost na izjasnuvawe na strankite.

3. Fakti~ka sostojba vo sporot

Spored zakonot, sudot go re{ava sporot, po pravilo, vrz faktite {to se utvrdeni vo upravnata postapka, odnosno so kontrolata na dano~nata inspekcija. Pritoa, toj ceni dali faktite utvrdeni vo taa postapka se dovolni i jasni ili se protivre~ni i ne davaat osnova so sigurnost da se smeta deka celosno e utvrdena fakti~kata sostojba. Potoa, dali vrz osnova na utvrdenite fakti e izvle~en pravilen ili nepravilen zaklu~ok od strana na tu`eniot organ i se razbira, povrzano so toa, dali se po~ituvani pravilata na posta-pkata vo vrska so utvrduvaweto na fakati~kata sostojba ili sepak

Vo ovoj slu~aj mnogu e va`no sekoga{ da se ima na uvid zapisnikot za izvr{enata kontrola na inspektorot, potoa zabele{kite na tu`itelot dadeni na zapisnikot, prvostepenoto re{enie, navodite vo `albata i kone~no analiza na vtorostepenoto re{enie od aspekt na navodite na tu`itelot vo tu`bata. Samo takvata celosna analiza i proverka vo taa postapka pred prvostepeniot i vtorostepeniot organ mo`no e, dokolku se prigovara na fakti~kata sostojba od strana na tu`itelot, da se utvrdi dali navistina postojat odredeni protivre~nosti, odnosno necelosno e utvrdena sostojbata ili pak naprotiv, nema elementi za izrazuvawe na takvo somnenie. Vo toj pogled mo{ne va`no e da se sporeduvaat navodite i dokazite prilo`eni kon `albata i navodite i dokazite prilo`eni kon tu`bata.

Se razbira i sudot samiot mo`e da ja utvrdi fakti~kata sostojba pod uslovite utvrdeni vo ~len 39, stav 3 i 4 od Zakonot za upravnite sporovi i toa na usna rasprava, preku ~len na sovetot, preku drug redoven sud ili preku drug organ - kako {to se naveduva vo samiot zakon. Zna~i, dadena e mo`nost i {irina na postapuvawe od strana na sudot {to bi trebalo da se praktikuva osobeno vo onie upravno-smetkovodni sporovi za koi so tu`bata se bara i predlaga odr`uvawe na usna rasprava zaradi utvrduvawe na fakti~kata sostojba od strana na sudot. Toa obi~no bi do{lo koga kon tu`bata e prilo`eno novo ve{ta~ewe ili pak tu`itelot osnovno i potkrepeno so ispravi, predlaga vo tu`bata, sudot da odredi

novo ve{ta~ewe kako osnova za poinakva fakti~ka sostojba utvrdena od strana na tu`eniot organ.

Vo zaklu~ok bi mo`elo da se iznese deka dobro i korisno bi bilo sudot po~esto, ako ima osnovi za somnenie, da odr`uva usni raspravi ili toj da ja utvrduva fakti~kata sostojba vrz osnova na dokazite koi }e bidat izvedeni na usnata rasprava ili so odreduvawe na novo ve{ta~ewe dokolku za toa postojat uslovi.

4. Presuda

So presuda, sudot go re{ava sporot, pri {to, so presudata tu`bata se uva`uva ili se odbiva kako neosnovana. Ako tu`bata se uva`uva sudot go poni{tuva osporeniot upravno - smetkovoden akt.

Sodr`inata na presudata e utvrdena vo ~len 44 od Zakonot za upravnite sporovi, pri {to ne e posebno ka`ano, no mo`e da se zabele`i deka na sudot mu e ostaveno {to s# treba da sodr`i osobeno obrazlo`enieto na presudata. Ona {to e va`no e deka obrazlo`enieto mora da kores-pondira so dispozitivot i vo istoto mora da bide dadena ocenka i stav na sudot zo{to smeta deka aktot e nezakonit, i dali i vo {to e povredeno ili ne e povredeno pravoto na tu`itelot so osporenoto re{enie.

[to e u{te pova`no, vo obraz-lo`enieto mora da se dade odgovor na site navodi istaknati vo tu`bata na tu`itelot dokolku tu`bata e odbiena kako neosnovana. Pritoa, mo`no e vo obrazlo`enieto, dokolku se uva`uva tu`bata i se poni{tuva osporenoto re{enie, a sepak vo nego ne se utvrdeni nezakonitosti vo site negovi to~ki tuku samo vo nekoi, vo obrazlo`enieto toa treba da se istakne i razgrani~i. Toa bi bilo osnov pri povtornoto odlu~uvawe tu`eniot organ da go ima predvid i da donese soodvetno re{enie.

Sudot mo`e, vo soglasnost so ~len 42 od Zakonot i so polna jurisdikcija so presudata, da go re{i i sporot ako za toa ima

dovolno podatoci, a vo ovoj slu~aj toa bi mo`elo da se stori ako istovremeno se poni{ti i prvostepenoto i vtorostepenoto re{enie, ili ako so presudata se utvrdi dali e i za {to, ili ne e dol`en dano~niot obvrznik - odnosno da se re{i kone~no upravno-smetkovodnata rabota.

5. Povtoruvawe na postapkata

Spored Zakonot za upravnite sporovi dadena e mo`nost od povtoruvawe na posta-pkata okon~ana so presuda ili re{enie od strana na sudot i toa pod to~no predvideni uslovi. Od posebna va`nost e to~kata 1 vo ~len 52 spored koja povtoruvawe na postapkata mo`e da se bara po osnovot ako strankata doznae za novi fakti, najde ili stekne mo`nost da upotrebi novi dokazi vrz osnova na koi sporot bi bil popovolno re{en za nea da bile tie fakti odnosno, dokazi izneseni ili upotrebni vo porane{nata sudska postapka. Pritoa, sekoga{ treba da se ima predvid deka po ovoj osnov mo`no e da se bara povtoruvawe samo ako strankata bez svoja vina ne bila vo sostojba da gi iznese tie okolnosti vo porane{nata postapka. Se razbira, ostanuva na strankata da ceni dali }e bara povtoruvawe na postapkata pred sudot ili sepak, ako ima novi fakti i dokazi koi ne mo`ela da gi upotrebi vo upravnata postapka, da bara obnova na upravnata postapka pred nadle`niot organ.

6. Zakonot za upravni sporovi i primenata na Zakonot za parni~na postapka

Vo soglasnost so ~len 60 od Zakonot za upravni sporovi, dokolku ovoj zakon ne sodr`i odredbi za postapkata vo upravnite sporovi, }e se primenuvaat odredbite od Zakonot za procesna postapka. Zna~i, obezbedena e supsidijarna primena na odredbite od Zakonot za procesnata postapka i vo upravno-smetkovodnite sporovi. Od dosega{nata praktika vo Vrhovniot sud vo pogled na supsidijarnata primena na ZPP, toa doa|a do izraz osobeno vo vrska so

nekolku odredbi i toa za dostavuvawe na pismenata i presudite na strankite, potoa spojuvaweto na dva ili pove}e predmeti koga ima pove}e tu`iteli i sli~no.

Na kraj u{te edna{ bi sakal da ja naglasam potrebata deka vo presudite na sudovite treba da se nastojuva da se upotrebuvaat zakonskite poimi i termini, presudite da bidat kolku e mo`no pojasni, razbirlivi, i obrazlo`eni, pri {to te`i{te da se dava na jasnoto i argumentirano pravno stanovi{te na sudot, ona {to bilo bitno i re{ava~ko da bide presudeno taka kako {to e presudeno. Po~ituvaweto na zakonskite i na pravnite poimi i kategorii e potrebno