Trgovski dru[tva

Podgotvila: Suzana Sto{i}

 

P: Dali lice koe ne e akcioner ili ne e vraboteno vo akcionerskoto dru{tvo mo`e da bide imenuvano za ~len na upravniot odbor ?

 

Uslovite za imenuvawe na ~lenovi na upravniot odbor se propi{ani vo ~len 324 od Zakonot za trgovskite dru{tva (ZTD). Vo nego se naveduva deka za ~lenovi na upravniot odbor mo`e da bidat imenuvani samo fizi~ki lica koi se delovno sposobni, od koi najmalku eden ~len mora da bide dr`avjanin na Republika Makedonija.

Upravniot odbor e sostaven od najmalku tri, a najmnogu edinaeset ~lena; ~lenovite na upravniot odbor gi imenuva nadzorniot odbor. Pritoa, nitu edno lice vo isto vreme ne mo`e da bide ~len na upravniot i na nadzorniot odbor. Ograni~uvawa ima i vo pogled na brojot na upravnite odbori

vo koi mo`e da bide imenuvano isto lice; ~lenot na upravniot odbor ne smee vo isto vreme da bide imenuvan vo pove}e od pet upravni odbori na akcionerski dru{tva so sedi{te na teritorijata na Republika Makedonija (~len 325).

Drugi ograni~uvawa vo vrska so imenuvawe na ~lenovi na upravniot odbor vo ZTD ne se propi{ani. Spored toa, nema pre~ki za ~len na upravniot odbor da bide imenuvano lice koe ne e vraboteno, odnosno ne e akcioner vo akcionerskoto dru{tvo.

 

P: Od koga se smeta deka e izvr{en upisot na usoglasuvaweto na dru{tvata so ZTD?

 

Usoglasuvaweto na op{tite akti na dru{tvoto so odredbite na ZTD, ima isto dejstvo kako i osnovaweto na trgovskite dru{tva.

Za razlika od Zakonot za pretprijatija, spored koj, subjektite steknuvaa svojstvo na pravno lice so upisot vo sudskiot

registar, ZTD vnesuva novina vo pogled na opredeluvawe na momentot koga }e se smeta deka e izvr{en upisot vo trgovskiot registar.

Vrz osnova na ~len 486 od Zakonot, podatocite zapi{ani vo trgovskiot registar {to se odnesuvaat na subjektite na upisot se objavuvaat vo "Sl. vesnik na RM". Vo soglasnost pak so ~len 487 stav 1 se smeta deka upisot vo trgovskiot registar e izvr{en, od datumot na "Sl. vesnik na RM" vo koj e objaven upisot, osven ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno. Ottuka jasno proizleguva deka objavuvaweto na upisot na izvr{enoto usoglasuvawe so ZTD vo "Sl. vesnik na RM" e zadol`itelno, zatoa {to pravnoto dejstvo na upisot vo trgovskiot registar nastapuva so negovoto objavuvawe.

Izvr{eniot upis vo trgovskiot registar sudot go objavuva vedna{ vo "Slu`ben vesnik na RM", a samiot subjekt na upisot mo`e dopolnitelno upisot da go objavi i vo drugi vesnici.

 

P: Dali e zadol`itelno obrazuvawe na nadzoren odbor vo DOO?

Obrazuvaweto na nadzorniot odbor vo DOO kako organ koj go sledi sproveduvaweto na dogovorot za dru{tvoto i se gri`i za raboteweto so imotot na dru{tvoto e propi{ano vo ~len 185 od Zakonot za trgov-skite dru{tva (ZTD).

Vrz osnova na odredbite od Zakonot, nadzoren odbor vo dru{tvata so ograni~ena odgovornost zadol`itelno se obrazuva ako e ispolnet eden od slednite uslovi:

1) Ako dru{tvoto ima osnovna glavnina pogolema od 100.000 DEM vo denarska protivvrednost;

2) Ako dru{tvoto ima pove}e od 20 sodru`nici;

3) Ako prose~niot broj na vrabotenite vo dru{tvoto nadminuva 200.

Ako DOO ne ispolnuva nitu eden od navedenite uslovi, obrazuvaweto na nad

zoren odbor ne e zadol`itelno. ZTD predviduva mo`nost, dokolku vo dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne se formira nadzoren odbor, da se imenuva kontrolor.

Nadzorniot odbor se sostoi od najmalku tri ~lena, koi (ili kontrolorot) gi imenuva sobirot na sodru`nicite; vo dru{tvoto so ograni~ena odgovornost osnovano od edno lice ~lenovite na nadzorniot odbor, odnosno liceto koe vr{i nadzor gi imenuva edinstveniot sodru`nik. Prvite ~lenovi na nadzorniot odbor, odnosno kontrolorot mo`e da se imenuvaat so dogovorot za dru{tvoto.

Za ~lenovi na nadzorniot odbor, t.e. kontrolor ne mo`at da bidat imenuvani:

1) Upravitelot, odnosno upravitelite i vrabotenite vo dru{tvoto,

2) Sopruzite, rodninite na upravitelot po prava linija i po strani~na linija do tret stepen, i

3) Licata so presuda li{eni od pravoto da vr{at reviziski raboti.

 

P: Dali privatno pretprijatie koe e usog-laseno so ZTD vo DOO ima obvrska da vr{i revizija na godi{nata smetka?

 

Edna od novinite vo Zakonot za trgovskite dru{tva e voveduvaweto obvrska za revizija na godi{nite smetki. Vo soglasnost so odredbite na ZTD, obvrska da izvr{at revizija na godi{nite smetki imaat samo opredelena kategorija na subjekti. Vrz osnova na ~len 556 od Zakonot, pod revizija se podveduvaat godi{nite smetki na site akcionerski dru{tva, na dru{tvata koi se dol`ni da izgotvat konsolidirani izve{tai i na dru{tvata ~ii hartii od vrednost kotiraat na berza.

Revizija na godi{nite smetki se dol`ni da sprovedat i dru{tvata so ograni~ena odgovornost dokolku ispolnuvaat istovremeno dva od slednite tri uslovi:

1) Prose~niot broj na vrabotenite da e pogolem od 150;

2) Godi{nite prihodi da se pogolemi od 6.000.000 DEM vo denarska protivvrednost;

3) Prose~nata vrednost na aktivata na po~etokot i na krajot na delovnata godina da e pogolema od 1.500.000 DEM vo denarska protivvrednost.

Ako DOO ne ispolnuva dva od gorenavedenite uslovi, nema zakonska obvrska da vr{i revizija na godi{nata smetka.

 

P: Dali se predvideni sankcii za neiz-vr{ena revizija na godi{nata smetka?

 

ZTD sodr`i pove}e odredbi so koi se ureduva revizijata na godi{nite smetki, od aspekt na pravnite subjekti koi imaat obvrska da vr{at revizija, uslovite pod koi se vr{i revizija, imenuvawe na revizori na godi{nite smetki itn.

Me|utoa, vo kaznenite odredbi na Zakonot ne se propi{ani sankcii za neizvr{ena revizija na godi{nite smetki.

Ottuka, koga zboruvame za revizija na godi{nata smetka, treba da napravime razgrani~uvawe pome|u revizijata koja ja vr{at ovlasteni revizori i finansiskata kontrola koja ja vr{at inspekciskite organi. Finansiskata kontrola {to ja sproveduvaat inspekciskite organi ima za cel da utvrdi dali raboteweto na dru{tvoto e vo soglasnost so zakonskite propisi i istata se vr{i vo interes na dr`avata. Revizijata pak, e isklu~ivo vo interes na akcionerite. Taa pretstavuva analiza na finansiskite rezultati iska`ani vo godi{nata smetka na dru{tvoto vrz osnova na koja mo`e da se utvrdat eventualnite nedostatoci i propusti vo raboteweto i da se opredelat nasoki za nivna korekcija vo naredniot period.

Dru{tvoto mo`e da pobara revizija na godi{nata smetka po sopstvena `elba i

toga{ koga za toa nema zakonska obvrska. Vo toj slu~aj revizijata e obi~no vo funkcija na ostvaruvawe na opredeleni prava, kako {to e na primer pravoto na dobivawe na bankarski kredit, ako eden od uslovite za negovoto dobivawe e podnesuvawe izve{taj od revizijata.

 

P: Koi lica vo AD so ednostepen sistem na upravuvawe deponiraat potpis na ZP - obrazec?

 

Vo soglasnost so odredbite na ZTD upravuvaweto na akcionerskite dru{tva mo`e da bide organizirano spored ednostepen ili spored dvostepen sistem.

Vo akcionerskite dru{tva so ednostepen sistem, organ na upravuvawe e odborot na direktori, koj e sostaven od izvr{ni i neizvr{ni ~lenovi. Kaj dvostepeniot sistem na upravuvawe organi na akcionerskoto dru{tvo se upraven odbor i nadzoren odbor.

Vo pogled na deponiraweto na potpisi na ~lenovite na organite na upravuvawe, vo ZTD postoi izvesna neusoglasenost na negovite odredbi.

Potpisite se deponiraat na obrazec broj 23 - zaveren potpis na liceto ovlasteno za zastapuvawe, koj e propi{an so "Pravilnikot za trgovski registar i za na~inot na upis vo trgovskiot registar" ("Slu`ben vesnik na RM", 6/97; 12/97 (ispr.) i 12/98). Samiot naziv na obrazecot uka`uva deka se raboti za potpisi na lica koi se ovlasteni da go zastapuvaat dru{tvoto.

Lica ovlasteni za zastapuvawe na AD so ednostepen sistem na upravuvawe, spored ~len 316 od Zakonot, se izvr{nite ~lenovi na odborot na direktori, od {to proizleguva deka potpisi treba da deponiraat samo izvr{nite ~lenovi na odborot na direktori. Od druga strana vo ~lenot 268 od ZTD se veli deka potpisi kaj registarskiot sud polo`uvaat site ~lenovi na odborot na

direktori, odnosno site negovi izvr{ni i neizvr{ni ~lenovi, {to bi mo`elo da dovede do zaklu~ok deka akcionerskoto dru{tvo go zastapuvaat site ~lenovi na odborot na direktori.

Vakvata postavenost na zakonskite odredbi sozdava mo`nost za nivno razli~no tolkuvawe {to doveduva do razli~na praktika na registarskite sudovi.

Vo Osnovniot sud Skopje I, kako registarski sud, vo postapkata na upis na akcionerskite dru{tva vo trgovskiot registar, se postapuva vo soglasnost so ~len