Fondot za osiguruvawe na {tedni vlogovi a.d. - Skopje, osven osnovnata dejnost: osiguruvawe na {tednite vlogovi na naselenieto, soglasno so Zakonot za bankite i {tedilnicite, mo`e da kupuva blagajni~ki

zapisi od NB na RM od koi ostvaruva prihodi od raboteweto po osnov na kamatata po edinstvenite plasmani - kupeni blagajni~ki zapisi od NB na RM.

Me|utoa, osven fondot za osiguruvawa blagajni~ki zapisi od NB na RM mo`at da kupuvaat i drugi subjekti. Zatoa, pra{aweto za odano~uvawe na ostvarenata kamata od blagajni~ki zapisi e principielno pra{awe.

^len 18 od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM" broj 34/92 do 13/98), definira deka pod uslugi se podrazbiraat site dejstvija i raboti koi soglasno so odredbite na ovoj zakon i Zakonot za akcizite ne se smetaat kako promet na proizvodi, odnosno sekoj nadomest {to ne proizleguva od promet na proizvodi.

Vo soglasnost so ~lenot 19, stav 1, to~ka 1 od Zakonot, danok na promet na uslu

gi ne se pla}a na uslugite na davawe krediti za likvidnost na bankite od primarnata emisija, deponiraweto na deviznoto {tedewe, kamati po osnova depoziti na pravnite lica kaj delovnite banki i kamati po osnova na depoziti na delovnite banki kaj Narodnata banka na Republika Makedonija, kamati od dol`ni~ko-doveritelski odnosi.

Od druga strana, odgovorot na ova pra{awe, bez somnenie, ne proizleguva direktno od odredbite na Zakonot. Odgovorot smetame deka proizleguva od odgovorot na slednite pra{awa:

- dali zakonot direktno sozdava obligacija za odano~uvawe na kamatata od blagajni~ki zapisi? - O~igledno kako predmet na odano~uvawe ne e spomenata kamatata od blagajni~ki zapisi;

- dali kamatata od blagajni~ki zapisi e oslobodena so odredbite na ~len 19 kade se definirani site osloboduvawa od danok na promet na uslugi? - Vo stavot 1 na ~len 19, navedeni se osloboduvawa za del od bankar-skite i kreditni raboti, no kamatata od blagajni~kite zapisi ne e opfatena;

- dali neplatenite kamati od hartii od vrednost se predmet na odano~uvawe so ovoj zakon, odnosno dali kamatata od hartii od vrednost se smeta za izvr{ena usluga? - ^lenot 18 od Zakonot za uslugite gi definira kako nadomest koj ne proizleguva od promet na stoki; ~len 19, stav 1 gi osloboduva od odano~uvawe kamatite od kreditni raboti, depoziti na pravni lica kaj delovni banki.

Od sodr`inata na zakonskite odredbi, pred s#, od navedenite osloboduvawa vo ~len 19 jasno e deka se osloboduvaat kamati od depoziti; ~lenot 22, to~ka 4 - ja definira osnovicata za kreditnite uslugi (razlika pome|u aktivni i pasivni kamati za kreditni uslugi). Hartiite od vrednost, odnosno prihodite ostvareni od niv - bilo kako ka

mata ili kako kapitalna dobivka i zaguba - voop{to ne se predmet na odano~uvawe so ovoj zakon. Kapitalnata dobivka ostvarena so proda`ba na hartii od vrednost (kratkoro~ni ili dolgoro~ni) ostvarena od pravnite lica se odano~uva so danok od dobivka, a fizi~kite lica pla}aat persona-len danok od dohod. Tekstot na Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi o~igledno "e zastaren", dokolku sakame da izvedeme direkten zaklu~ok dali kamatata od hartiite od vrednost - pred s# blagajni~kite zapisi e odano~ena t.e. oslobodena od danok na promet na uslugi.

Dokolku postoi mislewe deka tolkuvaweto na ~lenovite nalo`uvaat obvrska za odano~uvawe so danok na promet na uslugi nadle`noto ministerstvo i Sobranieto treba da go obrazlo`at svojot stav.

Vo soglasnost so ~len 14-a od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), izgradbata na grade`ni objekti od oblasta na visokogradbata, niskogradbata, hidrogradbata, rudarski objekti i energet-ski objekti, od strana na pretprijatie i

pretpriema~ registrirani za vr{ewe na raboti od oblasta na grade`ni{tvoto, spored ~len 5, stav 2 od Zakonot se smeta kako proizvodstvena dejnost.

Vgraduvaweto na svetle~ki ukrasi vo gradsko podra~je ne mo`e da se podvede pod zavr{ni i zanaet~iski raboti vo grade`ni{tvoto za novi objekti, za {to e predvideno dano~no osloboduvawe vo stavot 2 od ~lenot 14-a od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi.

Dokolku go analizirame vgraduvaweto na svetle~ki ukrasi vo gradsko podra~je od aspekt na izvr{enata usluga se doa|a do slednata konstatacija:

Vo soglasnost so ~len 17 od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), danok na promet na uslugi se pla}a na prometot na uslugi {to se vr{i so nadomest.

Vo ~lenot 19, stav 1, to~ka 11, predvi-deno e osloboduvawe od pla}awe na danok na promet na uslugi na stanbeno-komunalnite i uslugite na ureduvawe naselbi i prostori.

Konkretnoto definirawe {to se podrazbira pod ovie uslugi regulirano e vo Pravilnikot za na~inot na presmetuvawe i pla}awe na danokot na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 11/96 ).

Spored ~lenot 5, stav 4 od Pravilnikot, pod stanbeno-komunalni uslugi i ureduvawe na naselbi i prostori vo smisla na ~len 19, stav 1, to~ka 11 od Zakonot se podrazbiraat: prostorno i urbanisti~ko planirawe, ureduvawe na naselbi i prostori (podgotvuvawe na grade`no zemji{te za izgradba, ostranuvawe na postojnite objekti, sanacioni raboti, nadzor pri izgradba na komunalni objekti i instalacii), ureduvawe i odr`uvawe na ulici i soobra}ajnici, ureduvawe i odr`uvawe na parkovi, zeleni i rekreativni povr{ini, i deponirawe na

otpadoci, oxa~arski uslugi, pogrebni uslugi i ureduvawe i odr`uvawe na grobovi.

Od gornoto proizleguva deka e pred-videno dano~no osloboduvawe za ureduvawe i odr`uvawe na ulici i pati{ta, no ne za vgraduvawe na elektri~ni instalacii vo svetle~ki ukrasi.

Spored toa, pretprijatieto za isporakata i vgraduvaweto na svetle~kite ukrasi ima obvrska da presmeta i plati danok na promet na proizvodi za vgradeniot materijal i danok na promet na uslugi za nadomestot dobien za izvr{enata usluga.

Vo soglasnost so ~len 7, stav 1, to~ka 4 od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), a spored ~len 5 stav 1, to~ka 1), pod reprodukcionen materijal na koj ne se pla}a danok na promet na proizvodi se pod-razbira i materijal za izgradba, odr`uvawe i popravka na grade`ni objekti (cement, ~elik, pesok, ~akal, var, gra|a i dr.) i instalacionen materijal i proizvodi {to se vklu~uvaat vo instalacionata mre`a kako niven sostaven del (kadi, mijalnici, strujomeri, vodomeri, radijatori, klima-uredi, bojleri i dr.), osven proizvodite na belata tehnika i drugite uredi (radio-aparati, video-rikorderi, plejeri, televizori i dr.), {to kako finalen proizvod se vklu~uvaat na elektro-instalacionata mre`a.

Spored toa, na uvezeniot klima-ured koj e namenet za vgraduvawe vo grade`en objekt, ne ste vo obvrska da presmetate i platite danok na proizvodi, bidej}i istiot spa|a vo grupata na reprodukcionen mate-rijal, soglasno so ~lenot 5, stav 1, to~ka 1 od Zakonot.

Vo soglasnost so stavovite 1, 2 i 3 od ~lenot 14-a, od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi, na novo vgradeniot klima-ured pri izgradbata na grade`ni objekti ne postoi obvrska za presmetuvawe i pla}awe danok na promet na proizvodi nitu na uslugi.

Vo soglasnost so ~len 7, stav 1, to~ka 1 od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), pod reprodukcionen materijal od ~len 5, stav 1, to~ka 1 od ovoj zakon se podrazbiraat: materijali, surovini, poluproizvodi, delovi i pomo{en materijal {to so prerabotka, dorabotka, vgraduvawe, nanesuvawe ili na drug na~in se tro{at vo procesot na proizvodstvoto i vleguvaat vo supstancijata na finalniot proizvod.

Spored toa, soglasno so navedenata odredba od Zakonot, kapa~iwata pretstavuvaat repromaterijal, koi kako delovi se vgraduvaat vo finalniot proizvod.

Dokolku gi ispolnuvate uslovite navedeni vo ~lenot 5, stav 1, to~ka 1 i ~lenot 6 od Zakonot za danok na promet na

proizvodi i uslugi, pri uvozot na kapa~iwata kako reprodukcionen materijal ne postoi obvrska za pla}awe danok na pro-met na proizvodi.

Vo soglasnost so ~len 19, stav 1, to~ka 7 od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), danok na promet na uslugi ne se pla}a na uslugite od oblasta na kulturata, obrazovanieto i prosvetata.

Vo Pravilnikot za na~inot na presmetuvawe i pla}awe na danokot na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 11/96 do 16/98) konkretno se definirani dano~nite osloboduvawa na uslugite od oblasta na obrazovanieto.

Spored ~len 5, stav 2 od Pravilnikot, pod uslugi vo oblasta na obrazovanieto vo smisla na ~len 19, stav 1, to~ka 7 od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi se podrazbiraat: uslugite vo osnovnoto, srednoto, vi{oto i visokoto obrazovanie, obrazovanieto i vospituvaweto {to ne e rasporedeno po stepeni (stru~no usovr{uvawe i osposobuvawe po pat na semi-nari, sovetuvawa, kursevi i drugi formi na usovr{uvawe i osposobuvawe, zdobivawe na posebni znaewa i ve{tini, stranski jazici, upravuvawe so motorni vozila, daktilografija, stenografija i dr.).

Vo soglasnost so navedenite odredbi od Zakonot i Pravilnikot, na nadomestot za izvr{enata obuka za kompjuteri ne postoi obvrska za presmetuvawe i pla}awe danok na promet na uslugi.

Spored odredbite na ~len 19, stav 1, to~ka 7 od Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", br. 34/92 do 13/98), danok na promet na uslugi ne se pla}a na uslugite od oblasta na kulturata, obrazovanieto, sportot i prosvetata.

Spored toa, organizacii, dru{tva i klubovi za amaterski sport, odnosno, organizacii vo koi gra|anite se zanimavaat so fizi~ko ve`bawe i sportska rekreacija, se oslobodeni od danok na promet na uslugi.